Živali

ŽIVALI, KI SMO

JIH NAŠLI

	KROGLIČARKA: v nevarnosti se zvije v kroglico in izloči obrambno tekočino, ki je rumene barve in je ponavadi zelo lepljiva. Krogličarke se hranijo z odmrlimi rastlinami. Uvrščamo jih med stonoge in klub navidezni podobnosti ne smemo zamenjati z mokricami!
	ŽELEZNE KAČICE: noge so zelo kratke, krajše so od polovice premera telesnega člena. Njihove tipalke so kratke in debele. Telesni členi so v prerezu valjasti in imajo ob boku odprtinice kožnih žlez, iz njih izločajo strupeno in smrdečo tekočino hranijo se z mrtvimi rastlinskimi ostanki.
	PIJAVKA: zelo smo bili presenečeni, ko smo našli pijavko. Pijavke imajo na vsakem koncu telesa po en prisesek. Njihovo telo je sploščeno in sestavljeno iz več kolobarjev. Pijavke nimajo ščetin.
	NAVADNA STRIGA: njene noge niso izrazito dolge, saj so krajše od polovice telesne dolžine, tako kot pri železnih kačicah. So plenilke in se hranijo z živalmi v tleh. Njihov prvi par nog se je pri strigah razvil v močnejše klešče občeljustne nožice, ki imajo v notranjosti kanalček, ki je povezan z žlezo strupnico.
	LIČINKA HROŠČA: ima tri pare členjenih nog, ostali deli telesa pa so brez nog. Mi smo našli eno ličinko hrošča, ki je bila živo rumene barve.
	NAVADNA STRIGALICA: na zadku ima dva izrazito velika, v obliki izrastka klešč. Nekateri ljudje mislijo, da rada zleze v uho in pregrizne bobnič, toda to ni res. Paziti moramo, da ne mešamo strige in strigalice, saj ne sodita v isto skupino. Strigalice spadajo med, strige pa so.
	STENICA: njen sprednji del kril je otrdel in ima pogosto obliko ščita. Stenice v obrambi izločajo smrdljiv izloček iz žlez, ki jih imajo na sprednji strani oprsja.
	PRŠICE: njihove noge so krajše od dveh dolžin telesa. Pršica je velika približno 2mm. Verjetno pa jih je bilo več, saj so nekatere pršice mikroskopsko velike.
	SKAKAČI: manjši so od 5mm. Na zadku imajo skakalne vilice, ki jim omogočajo skakanje. Skakači, ki jih najdemo v stelji imajo dolge noge, temno dosnovo, dolge tipalke, oči in skakalne vilice. Hranijo se z gnilim listjem, lesom, mahom, glivami, mrtvimi organizmi.
	NAVADNI KLOP: med pršice uvrščamo tudi navadnega klopa, ki se prisesa na telo sesalcev, tudi na človeka, in sesa kri. Klopi lahko prenašajo veliko bolezni. Najpogostejši bolezni sta klopni meningitis in pa borelija. Zato se vedno po vrnitvi iz izleta v naravi temeljito preglejte in če opazimo klopa, ga hitro odstranimo! Po odstranitvi pa je najbolje, da se posvetujemo z zdravnikom.
	DEŽEVNIK: na vsakem kolobarju ima po 8 ščetin, ki pa niso vidne s prostim očesom. Telo je valjasto (cevasto), večinoma kožne barve. Svoje rove zapuščajo ponoči, ko je dovolj vlage ali pa ob močnem de˛ju, ko jim začne primanjkovati O2. pred sušo bežijo v svoje rove in se zakopljejo do 2m globoko. Njihova koža mora biti vedno vlažna. Deževniki se hranijo z gnijajočimi organskimi ostanki, sveže listje je za njih puhdo zato počakajo, da ga omehčajo bakterije. V črevesu deževnikov se humusne snovi povežejo z mineralnimi delci in nastane glineno - humusni kompleks.