Radar

V II. svetovni vojni so uporabljali tri vrste radarjev; kopenske, na ladjah in v letalih. Radar (RAdio Detecting And Ranging-radijsko odkrivanje in lociranje), izum Roberta Watsona, je bil ob začetku vojne dokaj primitivna naprava vendar je Britancem omogočil zgodnje zaznavanje letal in ladij ne glede na vremenske razmere, kar je zelo olajšalo obrambo otoka. Leta 1939 je delovalo 19 takih naprav, 5 so jih Nemci poškodovali, eno pa uničili. Kasneje so napade nanje prenehali, ker naj od tega ne bi bilo kake velike koristi.
Tudi Nemci sami so razvili tako napravo vendar pa je bila manj zanesljiva in so jo uporabljali za kontrolo ladijskega topništva.

Kopenski radar Prvi so ga uporabljali Britanci. Z njim so izvedeli smer, število in lokacijo nemških napadalcev. Tako so britanski piloti imeli podatke stare nekaj sekund, saj so jih obveščali po radiu, Nemci pa so imeli podatke stare vsaj 3 ure.
Letalski radar Britanci so imeli radarje tudi na letalih vednar so jih uporabljali bolj za varno letenje v nočnih bombniških napadih na Nemčijo in da so jih prepoznali ko so leteli domov, kot pa za odkrivanje sovražnikovih letal.
Ladijski radar Radar so uporabljali tudi na ladjah za varno plovbo, kontrolo smeri, lokacije in ladijskih topov.

Nazaj!