BINA ŠTAMPE ŽMAVC

PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo se
prijateljev dotika,
od mezinca na nogi
do besede z jezika.

Zato boža in hrani
in nikoli ne pika,
s prsti počeše lase
nežnejše od glavnika.

Pravo prijateljstvo
gore premika,
ne more biti vprašaj,
je le klicaj ali pika.

Prijateljstvo se rodi,
se smeji in mežika
kot čudežno sonce
izpod dežnika.

Prijatelj je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika - vsega!

V petek, 15.5. 2009, smo gostili učence OŠ POLHOV GRADEC. V spremstvu učiteljic ter ravnateljice se je pripeljalo kar devetnajst učencev tretjega razreda. V ta namen smo pripravili topel sprejem. Po kratki uvodni predstavitvi naše KS ŠKOFIJE smo vsi skupaj ustvarjali, se pogovarjali, se spoznavali, družili na prijeten način, pridobivali nove izkušnje in gradili nove vezi prijateljstva.

Kaj vse smo tega dne počeli in česa se bomo spomnili tudi čez nekaj let, preberite v naših kratkih zapisih.

Všeč mi je bilo v Luki Koper. Najzanimivejša so mi bila tista velika dvigala. (Kevin Turk)

Spoznala sem Brigito. Najlepše mi je bilo, ko smo jedli pecivo, ko smo spoznavali Luko Koper in ko smo oblekli majice. Tega dne smo tudi lepo nastopali in obdarili prijatelja. (Amedea Velikonja)

Najlepše mi je bilo, ko smo s prijateljem delali obris roke in se oblekli v majice. Zanimiva mi je bila vožnja z avtobusom in ogled prostorov s sadjem.(Aleks Kovač)

Najbolj mi je bilo všeč, ko sem spoznal novega prijatelja. Izdelovali smo tudi obrise dlani in z njimi naredili sonce.(Matjaž Rojc)

Jaz sem spoznal Blaža. Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli v Luko Koper. Tam mi je bilo všeč, ko sem videl kontejnerje in kamione. (Dan Slapnik Trošt)

Spoznal sem Miho. Zadovoljen sem bil, da sem od prijateljev dobil stekleničko z medom. Vsi smo bili oblečeni v lepe rumene majice. (Tenej Davidović)

Najbolj mi je bilo všeč v Luki Koper. Spoznala sem prijatelja Blaža Zorca. Dobili smo rumene majice z narisano sovo. Na majice se je vsak tudi podpisal. (Nirfeta Ljubijankić)

Bilo mi je lepo, ko sem spoznala Mateja. V učilnici mi je bilo lepo, ko sta Veronikina mama in Danov očka z računalnikom predstavila Luko Koper. Lepo mi je bilo, ko smo se vsi oblekli v majice, ki nam jih je priskrbel Katarinin očka. (Tamara Nikolova)

Meni je bilo zelo zanimivo, ko sta nam Borut in Andreja predstavila Luko Koper in sam ogled luke. Skupaj s prijateljico Zalo sva bili veseli rumene majice.(Kala Hasanagić)

Najbolj všeč mi je bilo, ko sem v Luki Koper videl od blizu vlačilno ladjo. Super je bilo tudi, ko sem s prujateljem izdelal obris roke.(Haris Hodžić)

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo s prijateljem izdelovali obrise roke. Moji prijateljici je bilo ime Marija. Na naših majicah je bila sova. V avtobusu mi je bilo všeč, ko smo opazovali okolje in ladje. (Sara Rijavec)

Najlepše mi je bilo v Luki Koper, ker sem se peljal z avtobusom in smo o njej izvedeli zelo veliko. (Klemen Kavrečič)

Meni je bilo všeč, ko smo izrezovali rokice in ko smo šli v Luko Koper. Bilo mi je všeč, ko smo oblekli majice, ki jih je priskrbel moj tata. Všeč mi je bil tudi sam obisk in seveda, da sem spoznala novega prijateljčka.(Katarina Rešek)

Najlepše mi je bilo, ko sem spoznala novega prijatelja. V Luki Koper so mi bili zanimivi kontejnerji, ki so bili kot lego kocke. Všeč mi je bila predstavitev moje mame in Boruta. Predstavila sta nam Luko Koper, kjer tudi moja mama dela. (Veronika Čok)

Všeč mi je bilo, ko sem spoznala prijateljico Niko in ko smo si oblekli majice. Najzanimivejše mi je bilo, ko sta Borut in Andreja predstavila Luko Koper.(Laura Kovačič)

Meni je bilo najlepše, ko smo iz dlani oblikovali sonce. V Luki Koper mi je bilo najlepše, ko smo šli pogledat koliko imajo premoga. (Jana Harcet)

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v Luko Koper in videli polno kontejnerjev in kamionov. (Filip Cupać)

Meni je bilo najlepše, ko smo bili v Luki Koper in smo se po njej vozili z avtobusom. Zanimivo mi je bilo, ko je Andreja pripovedovala o luki. Zadovoljna sem bila, ko smo si oblekli majice, ki jih je naredil Katarinin tata. (Julija Pavlin)

Najboljše mi je bilo, ko smo jedli peciva. Moja prijateljica se je klicala Klavdija. Lepo mi je bilo, ko smo dobili rumene majice. (Nina Bonaca)

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili na kosilu. Spoznala sem prijateljico Marijo. Všeč so mi bile tudi majice in obisk v Luki Koper.(Lara Lumare)

Najlepše mi je bilo, ko smo izdelali obris dlani. Lepe so bile tudi majice in dobila sem zanimivo darilo.(Ana Pečarič)

Zame je bila ta izkušnja zelo zanimiva in pomembna. Vsekakor mi bo ta dogodek ostal za vedno v spominu. Zelo me je presenetilo sodelovanje in angažiranje staršev. Vse pohvale gredo tudi našim učencem, ki so se pri pripravah zelo potrudil in pa učiteljici Mirjani.( Maja Bubnič)

Tega dne se bom zagotovo živo spominjala vedno, ker sem pri pripravi sprejema imela okrog sebe same prijatelje, ki so mi nudili pomoč. Skupaj nam je uspelo in vsem še enkrat velika hvala. ( Mirjana Krajačič)

Starši so v jutranji delavnici izdelovali »Barčice prijateljstva«, s katerimi smo obdarili goste.

Vsi skupaj smo se tega dne oblekli v prekrasne rumene majice, ki smo jih okrasili z znakom naše šole in našimi podpisi.

V razredu je pred prihodom gostov vladalo prav posebno vzdušje. Vsak se je potihem pripravljal na sprejem. Le kako nam bo uspelo?
Na naše povabilo se je sprejema udeležila tudi predsednica Sveta KS Škofije gospa Vlasta Vežnaver. Veseli smo bili, da se je odzvala našemu povabilu.

Sledil je tudi poseben pozdrav naše gospe ravnateljice Vlaste Baraga.

Po enem letu nas je tega dne obiskala naša knjižničarka Albina Jerman Slabe. Sedaj je na OŠ POLHOV GRADEC ravnateljica.

V ustvarjalni delavnici je vsak izmed nas obrisal svojo roko in iz obrisov rok smo oblikovali »sonce«. Med delom smo se posladkali z zelo dobrim pecivom, ki nam ga je podaril »Mlinotest«.

Pripravnica Maja skrbno spremlja oblikovanje »sončka«.

Andreja in Borut sta prava vodiča. Predstavila sta nam »Luko Koper« v sliki, besedi in vožnji skozi samo luko.

Po prihodu v šolo smo s prijatelji skupaj sedli za mizice in poklepetali pri dobrem kosilu. Želeli smo jih tudi obdariti. Vrečke so se kar šibile od dobrot. Podarili smo jim stekleničko oljčnega olja, ki ga pridelujemo na naši šoli. Nismo pozabili tudi na kruh z olivami, sladki kruh in seveda na orehovo potico.

Skupaj smo si zapeli še poslovilno pesmico “Mi se imamo radi….”, segli v roko, pomahali našim prijateljem iz Polhovega Gradca in bili posebno zadovoljni, ker smo doživeli prav poseben dan.

Vsak izmed nas je bil bogatejši za eno novo izkušnjo. Uspelo nam je, ker smo pri pripravi združili moči. Še enkrat bi se osebno želela zahvaliti staršem drugošolcev, ki so se pri organizaciji in izpeljavi tega sprejema izredno izkazali. Brez vaše pomoči mi kaj takega ne bi uspelo. Prav posebno pa se moram zahvaliti tudi pripravnici Maji, ki mi je v teh dneh veliko pomagala.

Hvala vsem.

Mirjana

Deževnega sredinega jutra, 27. 5. 2009, smo bili v NARINU PRI PIVKI.

A jih prepoznate?

Prave manekenke….

Pripravljeni na delo. Gospodinja Majda nam daje še zadnje napotke za peko kruha.

Tudi naši fantje so se tega dne oblekli prav v čedne oblekice.

In že so naše roke gnetle….. Oblikovali smo si hlebce in jih spekli v pravi krušni peči.