domov
življenjepis
anketa
o praznikih

 

 

MEŠKOVA BESEDA IN BESEDA O MEŠKU

 

FRANC KSAVER MEŠKO je zgled širokosrčnega človeka in prepričljivega pisatelja, ki je bil vedno prežet z ljubeznijo do vsega lepega, resničnega, dobrega, poznal je izbran občutek za besedo, naravo in ljudi.

Rodil se je 28. oktobra leta 1874 v Ključarovcih blizu Ormoža in je dočakal skoraj devetdeset let.

Paradiž mojega življenja je moja rojstna vas. Šest hiš stoji v dolinici, kakor Bogu pod pazduho. A še od teh šestih je prideljena ena sosednji vasi Hranjigovcem, oddaljeni dobrih pet minut, medtem ko stopa popotnik skozi vse naše naselje le skopih pet minut.
                                                                                       (F. K. Meško: Iz raja mojih dni)

Franc Ksaver Meško je umrl v Slovenj Gradcu 11. januarja 1964, pokopan pa je pri sv. Roku na Selah pod Uršljo goro.

Tako letos mineva 130 let od pisateljevega rojstva in 40 let od njegove smrti. Prav je, da se ga spomnimo in spominjamo s spoštovanjem in tiho blagostjo, ki mu je bila vedno pri srcu in se je izražala v dobrotnih dejanjih.

 Hrušč viharnih večerov zaduši v duši njene lastne glasove: naša duša le posluša, se čudi, trepeta, a za lastne misli nima ne časa ne prostora.

                                       (F. K. Meško: Ob tihih večerih)

Ker po plebiscitu (1920) ni mogel več ostati na avstrijskem Koroškem, je postal župnik na Selah, kjer je župnikoval od 1921 do 1941, zatem pa še od 1945 do smrti. Med 2. svetovno vojno so ga Nemci izgnali na Hrvaško in v Bosno, od tam je preko Beograda prišel v Stično (1942), kjer je dočakal konec vojne in se vrnil na svoje ljubljene Sele.

Sam mora človek doživeti in občutiti to, pripovedovanje mu je samo daljno, komaj slišno zvonjenje, mrtva pravljica; kaka žalost in bridkost je, če je človek samoten in zapuščen. Samoten in zapuščen že doma, kjer so vendar še kaki skriti viri tolažbe in veselja. Dvojna žalost in bridkost, če je zapuščen ob velikih praznikih, ko je srce tem bolj željno in potrebno toplega pogleda, blage besede, tihe, mirne sreče.

(F. K. Meško: Božič trpečih)

Ksaver Meško je začel pisati že v gimnaziji – najprej pesmi, potem prozo. Kmalu je postal sodelavec Ljubljanskega zvona, Doma in sveta ter drugih revij, njegove knjige pa so izhajale pri Slovenski matici in Mohorjevi družbi. Meško je pisal črtice in novele, romane in legende, eseje in portrete, napisal je več dramskih besedil z narodnostno, kmečko in versko vsebino ter številne spominske zapise. Med mladino so ob svojem času vzbudila posebno pozornost mladinska dela, ki jih je zbral v šestih zvezkih z naslovom Mladim srcem. (Glej: Leksikoni CZ – Slovenska književnost, Ljubljana 1982, str. 227 in 228; Enciklopedija Slovenije, zv. 7, MK, Ljubljana 1993, str. 97/98)

 Mnogo let je že minilo od one lepe dobe; mnogo vode je poteklo medtem po potoku kraj domače vasi. Življenja valovi so me odnesli daleč od rodnega sela. Pozabil sem mnogočesar izza mladih dni; mnoge, ki so mi bili nekdaj dragi, sem izbrisal iz knjige spominov in ljubezni, ker je niso bili vredni, ne vredni, da jim hranim dano srce.

(F. K. Meško: Sosedov Peterček)

Franc Ksaver Meško je na Selah preživel domala 39 let in spomini nanj so še vedno živi in nepozabni. Spominjajo se ga domačini, v slovenjgraškem župnišču je Jakob Soklič uredil Meškovo spominsko sobo, sobo so uredili tudi v župnišču na Selah, Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik pa hrani številne Meškove rokopise in pisma.

Leta 1924 je slovenjgraški mestni svet razglasil Ksaverja Meška za častnega občana mesta Slovenj Gradec, mestna čitalnica pa za častnega člana. V Slovenj Gradcu so leta 1930 preimenovali Cerkveno ulico v Meškovo. Mestna knjižnica je leta 1974 splošnemu imenu dodala še njegovo ime – Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Leta 1984 je kipar Rade Nikolič izdelal Meškov doprsni kip; portret so ob 120-letnici njegovega rojstva in 30-letnici smrti postavili pred špitalsko cerkvijo sv. Duha v Slovenj Gradcu.

 Prepisano iz zloženke Meškova beseda in beseda o Mešku, ki napoveduje program prireditev v Meškovem letu 2004.

 

domov | življenjepis | anketa | o praznikih