Geografske značilnosti kraja (lega in relief)  

Mislinja

Mislinja leži na pol poti med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Kraj nosi ime po reki, ki tukaj priteče izpod Rogle. Reka se poraja na svoji dvajset kilometrski poti skozi mislinjski jarek, kjer se ji z obeh bregov pridružujejo vodnati pritoki. Ko zapusti sotesko, začne svoj tok usmerjati proti severozahodu in vijuga med polji in travniki vse do Dravograda, ko se pridruži Meži in kmalu nato Dravi.

V središču kraja, na nadmorski višini 600metrov je razvodnica med Mislinjo in Pako, ali širše med Dravo in Savo. Na tem mestu stoji tudi cerkev svetega Lenarta, s katere se voda steka z vsake strani strehe v svojo reko.

Najnižji del občine so Dovže z okoli 520 metri nadmorske višine. Najvišji del Pohorja, to je Črni vrh, pa se dviga na višino 1543 metrov. Nadmorska višina povzroča ne malo preglavic pozimi, ko začne v Mislinji kmalu snežiti. Cesta čez mislinjski klanec je pogosto zaprta, največkrat zaradi obtičalega tovornjaka.  

 

Če krenemo po mislinjskem klancu navzdol, se nam odpre doliško podolje, 
ki ga je nasula reka Paka, ki tudi prihaja iz Pohorja in 
se skozi sotesko Huda luknja prebije v Šaleško dolino. 
V Hudi luknji se Paki pridruži Ponikva, 
ki je izoblikovala bogat podzemni kraški svet pod Tisnikom. 

 

Huda luknja

Lepote Pohorja

 

Največji kraj je občinsko središče Mislinja, ki se prvič omenja leta 1335, kot Misling. Druge večje vasi so še Dolič, Šentilj in Dovže v nižinskem delu, ter Završe in Paški Kozjak vsaj dvesto metrov višje.

Po pobočjih hribov so razsejane osamljene kmetije. Dve tretjini ozemlja je poraščena z gozdom, pretežno iglastim.

Ozemlje ima pestro geološko zgradbo, saj se ravno na sredini stikajo apnenci in dolomiti Karavank ter kristalinske kamnine Pohorja. Raznolika sestava tal se odraža tudi v vegetaciji. Pohorska stran se lahko pohvali z vlažno zemljo in temnimi gozdovi, zahodna na področju Završ in Paškega Kozjaka pa s svetlejšim gozdom in slikovito podrastjo. Še posebej se to pokaže spomladi, ko v svetlih gozdovih zacveti teloh, ko zažari preproge pomladanskega resja, ko se na gozdnem robu in na travnikih pojavijo rumene zaplate trobentic in jegliča ter v pozni pomladi zadehtijo šmarnice.

Po podatkih Geodetske uprave Slovenj Gradec meri površina občine Mislinje 11. 215 ha.