PRESLICE

Preslice rastejo v mešanih gozdovih ob robu ceste. Liste imajo podobne iglicam. Zrastejo okoli 20 cm. Včasih so zrasle celo do 46 m. So trosonosci. Med seboj so si lahko različne. Korenine imajo dolge okoli 7 cm.

Mitja Rošer

NJIVSKA PRESLICA

Njivska preslica raste na njivi. Ima tanjše liste, ki so dolgi približno 4 cm. S koreninam vred je dolga 20 cm. Njene korenine so dolge 10 cm. Nekaj koreninic ima debelejših, nekaj tanjših. Steblo ima bledo zeleno. Je zdravilna rastlina. Ima črno koreniko. Ob steblu ima črna kolenca.

Mojca Porš

PRAPROT

Praprot je poleti velika. Njeni listi se imenujejo mahala. Zdaj so velika in široka razprostrta stebla. Puhasti poganjki - stebla so porasla s puhastimi dlačicami. Spomladi so poganjki majhni in zaviti kot polžki. Jeseni praprot ne raste več. Njegova barva se spremeni v rjavo barvo in počasi se posuši. Trosi so na spodnjem delu lista.

Jure Sušec

SLADKA KORENINICA

Sladka koreninica je praprot s kolenčasto koreniko, ki se plazi po tleh in ima rjavo rumene luske ter dve vrsti listnih obronkov. Ustnjasti listi prezimijo; lističi so proti koncu drobno nazobčani. Na spodnji strani listov so dobro vidna v dveh vrstah nameščena trosišča. Korenika diši žarko in je po okusu sprva sladka, nato grenka in zoprna. Trosi zore od junija do konca avgusta. Sladko koreninico dobimo skoraj po vseh gozdovih Evrope. Rada ima dobro gozdno zemljo, pogosto jo najdemo na napol preperelih štorih.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE. Zdravilna je korenika(Rhizoma Polypodii), ki jo nabiramo od septembra naprej. Korenike porabimo takoj sveže - ali pa jih moramo na drobno narezati in na temnem posušiti. Dobro posušeno drogo shranjujemo prav tako v temnih kozarcih.

Janja Grušovnik

NAVADNA GLISTOVNICA

Navadna glistovnica je vedno zelena praprot. V višino meri 1, 2m. Razmnožuje se z trosi, ki jih ima na listih. Uspeva v temnih gozdovih. Korenin nima pravih. Ker trose raznaša veter jo štejemo k vetrocvetkam.

Roman Herlah

NAVADNA GLISTOVNICA

Navadno glistovnico sem našla v mešanem gozdu. Ima stebla in liste, vendar nobenih cvetov in semen. Razmnožuje se s trosi, ki nastajajo v trosovnikih pod listi. Steblo je največkrat pod zemljo. Praprot je ena najstarejših rastlin. Poznamo veliko vrst praproti, med njimi tudi drevesaste. Listi so lahko dolgi 15-150cm. Pri nas je največja do 30cm visoko.

Petra Krajcer

NAVADNA GLISTOVNICA

Glistovnica je praprot z močno koreniko. Mladi listi so spočetka zviti in se počasi razprostro. Na spodnji strani so v dveh redih okrogla trosišča. V njih so trosovniki s trosi. Trosi zore od junija do avgusta. Korenike nabiramo pozno jeseni. Na prelomu je dobra korenika zelenkasta. V koreniki sta filicin in filmarom, strupa za živce in mišice. Oba strupa hromita mišičje črevesnih zajedavcev, posebno še trakulje. Korenika še vsebuje albaspidin, floraspin, aspinol, škrob, sladkor in mastno olje. Najbolj nevarno je takrat, ko vzamemo zdravilni prašek.

Petra Krajcer in Polona Lužnik

ORLOVA PRAPROT

Uspeva na vseh celinah razen Antarktiki. Ima močno razvito podzemno steblo. Hitro se namnoži na gozdnih tleh. Kmetom in vrtnarjem je nadležen plevel. Iz majhnih ostankov podzemnih korenin, se hitro namnoži druga rastlina.

Mitja Naveršnik

KIJASTI LISIČJAK

Kijasti lisičjak je zimzelena trajna zelika, z več metrov dolgimi, poleglimi stebli, ki poganjajo posamezna pokončna stebla. Na spodnji strani stebla, ki je obrnjeno k zemlji, se razvijajo številne drobne, nežne korenine. Lisičjak ne cvete, je praprotnica. Štiriletna rastlina razvije trosne klase na pokončnih steblih, ki so manj olistana in videti tanjša.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE:

Uporabljamo spore (Spora lycopodii). Iz njih pripravljamo tekočo raztopino. Spore spravimo iz previdno odrezanih trosnih klasov s tolčenjem po klasih. V ljudskem zdravstvu se uporablja tudi lisičjakova zel (Herba lycopodii), nabiramo jo od maja do septembra in posušimo v senci.

Mitja Naveršnik