ALI VESTE KOLIKO VODE LAHKO VPIJE MAH?
V četrtek smo delali poskus z mahom. Mah je bil star 1leto. Brez vode je tehtal 55g. Nato smo ga dali v vodo za 1min. Ponovno smo ga stehtali in ugotovili, da tehta 288g. Pri tem je popil 3dl. Mah zdrži izjemno dolgi časa brez vode in ko ga namoči voda ponovno oživi - pozeleni. Zato je v gozdu zelo pomemben, ker zadržuje vodo.
Blaž Vodenik
ŠOTNI MAH
Šotni mah je temno zelen. Na vrhu vejic ima zvezdice, ki se (ko so dovolj zrele) prebarvajo v rdečo barvo. Iz šotnega mahu nastane premog. Najbolj značilen je za Ljubljansko barje. Mah živi na skalah, stenah, zemlji in na drevesnih deblih. Ima stebla s preprostimi listi in koreninam podobne izrastke, ki jim pravimo rizoidi. Mah se razmnožuje s sporami, ki se razvijejo v majhnih kapsulah. Spore zrastejo v nove rastline. Šotni mah je visok 2 cm in širok 7,5 cm. Na začetku ima zelene zvezdice. Navadni šotni mah je dolg 12-20 cm. Poznamo pa še rdeči šotni mah, ki je dolg 7-30cm.
Janja Grušovnik
VODNI MAH
Našla sem ga, ko smo imeli naravoslovni dan. Bil je že posušen. Rasel je ob mešanem gozdu v potoku. Raste na kamenju ali lesu, v počasnih vodah, jezeru in v potoku. Dolg je 10 cm. Razmnožuje se s trosi. Je vetrocvetka. Ko se trosi usujejo, se iz njih razvije nov mah. Je trosonosec. Obdan je z iglicami.
Janja Grušovnik
FUNARIA HYGROMETRICA- mah
Raste na deblih dreves ob potoku. Rad ima vlažne, senčne predele. Nima še pravih korenin in nima cvetov. Namesto tega ima nitke, ki rastejo na površju zemlje in v njej. Nitke srkajo vodo ter minerale. Mah navadno raste na tisti strani debla, kjer dobi malo ali nič sončne svetlobe. Je grmičaste oblike in temno zeleno-rjave barve.
PA ŠE ZANIMIVOST
Pred 300 milijoni leti so orjaške preslice zaznamovale gozdove. Visoke so bile 46m. Počasi so začele orjaške preslice izumirati in njihovi ostanke so se spremenili v premog.
Blažka Globačnik
ŠTOROVO SEDJE
Opisoval bom štorovo sedje. Štorovo sedje se imenuje zato, ker raste na štoru in ker je oprijeto na njega. V višino zraste do 2 cm. V obseg se razširi približno do 1 m ali več. Raste na zidovih, skalah, deblih, tleh, štorih in na vrtovih. Jaz sem ga našel v mešanem gozdu in na štoru. Razmnožuje se s trosi, iz katerih zraste nova rastlina. Spomladi mu zrastejo majhne paličice na katerih so trosovnice, v trosovnicah so trosi. Ko se razprejo, trose odpihne veter. Zato ji pravimo vetrocvetka. Štorovo sedje se zato hitro razmnožuje. Koristen je zato, ker vpije veliko vode in, ko je suša oddaja vodo rastlinam.
Matej Pogorevc
BELI MAH
Beli mah raste v kupčkih. Visok je od 3-10 cm. Blazinice zrastejo do 1 m premera. Raste sredi gozda, kjer je veliko vlage. Rastlinam pomaga kadar je suša, ker vpije veliko vlage. Ima zelene brezbarvne celice in ukrivljene liste. Ta preprosta rastlina nima niti žil niti korenin. V blazinice jih združujejo neprave korenine. Mahu ustreza senca in potrebuje veliko vlage. Kljub temu pa lahko preživi tudi kratkotrajno sušo. Je necvetnica, razmnožuje se z vetrom, njegovi trosi pa nastajajo v trosovnici.
Andreja Blažič
BELI MAH
Našli smo ga v mešanem gozdu. Raste ob smreki. Je zeleno – bele barve. Zato se mu reče beli mah. Visok je približno 4 cm. Raste tudi na koreninah. Razmnožuje se s trosi.
Blaž Vodenik
GRIMMIA PULVINATA
Je eden izmed mahov, ki še nima slovenskega imena. Našla sem ga v mešanem gozdu. Raste na štorih. Razmnožuje se s trosi na zidovih. Dolg je do 1, 5cm. Ima svetlo in temno zelene trose. Tudi mah je takšne barve. Najdemo ga v vlažnem in senčnem gozdu. Nima korenin in cveta. Ima nitke, ki rastejo na površini in v zemlji. Nima sistema za prevajanje vode kot druge rastline.
Sašo Polenik