LIŠAJI

Lišaji so rastline brez korenin, listja in cvetov, vendar so lahko privlačni, barvna lestvica se giblje od sive ali belkasto do bleščeče zelene, ko so vlažni. Obstaja okoli 16000 vrst lišajev in uspevajo lahko povsod. Rastejo v puščavah in na zidovih v polarnih krajih. Najdemo jih na pašnikih ter golem drevju.

Peter Rotovnik

ISLANDSKI LIŠAJ

Islandski lišaj ni razčlenjen na korenino, steblo in liste, je tako imenovana steljčnica, sestoji iz kakih 10 cm visoke listaste tvorbe, ki je s kratkimi nitkastimi nepravimi koreninami pritrjena na zemljo. Po zgornji strani je rastlina olivno zelena in na videz usnjata, na spodnji strani je zelena ali sivo bela in ima svetle, jamaste vdolbinice. Lišaj se na mesec lahko preskrbuje z vodo le iz zraka. Islandski lišaj učinkuje nlažeče in mehča sluz, zato bi ga morali veliko bolj uporabljati pri vseh prehladnih boleznih. Pomaga predvsem pri pljučnih boleznih zato ga nekateri imenujejo tudi plučnik.

Nadja Pogorelčnik

GRMIČASTI LIŠAJ

Ta lišaj sem našla v mešanem gozdu. Lišaji so združba gob in alg. Če je sivkastozelena lisasta steljka razvejana in največkrat pritrjena s ploščico na skale ali veje, gre za grmičasti lišaj. Dolg je približno 7 cm, širok pa je 4 cm. Razmnožuje se s trosi. Lišaji rastejo zelo počasi na zemlji, drevesu ali kamnu. Lišaji so posebne rastline. Za preživetje potrebujejo zelo malo in uspevajo tam, kjer druge rastline ne morejo. Lišaji so zelo trdoživi, odporni proti suši, vlagi, mrazu, pa tudi soncu. Žal pa jih ogroža onesnaževanje. Navzočnost alg sredi gozda je na prvi pogled malce osupljiva. Lišaji so namreč zveza alge in glive. Vsaka ima svojo pomembno nalogo. Lišaj se lahko naseli celo na skali. Dobro prenaša hud mraz, ne pa civilizacijskega onesnaženja.

Janja Kotnik

PLOŠČATI LISTASTI LIŠAJ

Ploščati listasti lišaj raste v mešanem gozdu. Oblika in barva lišaja nam pokaže stopnjo onesnaženosti zraka. Ima majhne korenine, ki še niso prave. Dolg je petnajst centimetrov. Visok pa pet centimetrov.

Simon Vocovnik

SIVI LISTASTI DREVESNI LIŠAJ

Ta lišaj sem našla na smrekovi veji. Najlažje ga najdeš v mešanem gozdu. Je pokazatelj onesnaženosti zraka. Cvetove ima podobne kot lisička. Je velik približno 8 cm, širok pa 2 cm. Je zelo koristen. Raste tudi na deblih, štorih, koreninah. Lišaji rastejo zelo počasi na zemlji, drevesu ali kamnu. Nekateri rastejo že več kot 4000 let. Lišaji so rastline, ki rastejo v izjemnih razmerah. Gre za obliko sožitja (simbioze) dveh organizmov - alge in glive. Gliva daje zavetje, alga pa izdeluje hrano. Hranilne snovi črpajo iz zraka in iz vode, ki curlja iz skale.

Damjana Skok