Z učenci smo v gozdu opazovali, primerjali rastline med seboj, jih nekaj izmerili in opisali. Delali so v treh skupinah. Vsaka skupina je podrobno raziskala po en del rastline (1.skupina cvet; 2.skupina liste; 3.skupina korenine). Vsaka skupina je imela nalogo, da del rastline tudi izmeri. Vse dele rastline ter nahajališče smo tudi fotografirali. Opisu je sledilo poročanje.

NAVADNI STENIČNJAK (Aéthusa cynápium L.)

Raste na glinastih in apnenčastih tleh, na posekah, v grobljah ter kot plevel po vrtovih, zelnikih in njivah. Velikokrat ga zamenjajo z janežem, koprom, kumino, sladkim janežem in mišjakom. Vsi deli steničnjaka so zelo strupeni. Kar naprej je treba opozarjati na možnost zamenjave s podobnimi rastlinami. Pravijo mu tudi pasji peteršilj, trebelika ali kozji prsk.

Opis

Visok je 40 do 70 cm. 
KORENINA je šopasta – iz glavne korenike poganja več drobnih koreninic – je bele barve.
STEBLO je okroglo, golo, tanko, gladko, zelo razraslo
LISTI so temno zeleni, podobni kot pri peteršilju – so zelo razvejani in napiljeni
CVET je kobulj. Vsak kobuljček ima po tri dolge, nazaj zavihane liste. So bele barve. 
Cveti od maja do oktobra.

Steničnjak vsebuje smole, grenčine, čreslovine in koniinu podoben alkaloid ter še mnogo neraziskanih učinkovin. Te snovi se uporabljajo v zdravilstvu. Uporaba teh snovi je dovoljena le z zdravnikovim navodilom! V ljudskem zdravilstvu ga ne uporabljajo več, saj pride pogosto do zamenjave s podobnimi rastlinami. Uporabni so listi in plodovi. Zmečkani listi smrdijo in imajo peteršilju podoben okus.

Znaki zastrupitve

Slabost, hudi želodčni krči, napihovanje telesa s črno modrikasto bledico, krčenje grla, odrevenelost telesa. Smrt nastopi zelo hitro, saj že po približno osmih urah odpove srce.

Bolniku, ki je zaužil steničnjak moramo dajati veliko pijače iz kuminovega in pelinovega zvrelka, kuhanega z vinom. Če teh zdravil ni, damo močno odvajalo nato mu damo piti črno kavo. Takoj je potrebno poklicati zdravniško pomoč!

 

KOPITNIK (Ásarum europaéum L.)

Kopitnik raste po listnatih gozdovih – predvsem pod leskovimi grmi, zato mu pravijo tudi leskov koren ali leskova korenina. Visok je od 5 – 10 cm. Iz stebla rasteta dva pokončna lista, ki sta dolgopecljata. Listi so temno zeleni in se svetijo. Cvetovi so majhni, zunaj zeleno rjavi, znotraj rdečkasto črni, podobni majhnim lešnikom. Korenika se plazi vodoravno. Kopitnik cvete od marca do maja.

Zdravilno moč ima korenika, katero nabiramo avgusta in septembra. Korenika vsebuje hlapno olje, oster, kaprast ataron, čreslovino, sladkor, smolo in škrob.

Korenika diši po popru, sveža rastlina pa po kafri. Okus je dišaven in grenak. Korenika ohrani zdravilno moč le en mesec. Kot odvajalo jo uporabljajo le v ljudskem zdravilstvu. Zdravi tudi trdovraten nahod. Zdrobljeno svežo koreniko bolnik njuha. 

Prejšnje čase so jo uporabljali tudi za preobračanje pijancev. Prašek zdrobljene korenike so skrivaj dajali pijancu v vino ali žganje, saj ga je taka pijača dražila na bruhanje in mu vzbujala odpor in gnus do vina in žganja.

Zastrupitve

Strup v kopitnikovi koreniki povzroči pri občutljivih ljudeh hudo bruhanje in vnetje želodca in črevesja. Bolnik naj pije vročo pravo kavo. Na trebuh mu polagamo vroče kamilične obkladke.

 

Zgodilo se je…

Zgodaj spomladi sva s prijateljem odpešačila na Pohorje z namenom, da nabereva nekaj korenin encijana oziroma košutnika, kot ga tudi imenujemo. V času rasti sta si rastlini encijana in preobjeda zelo podobna v listih. Zaradi tega je prišlo do zamenjave v koreninskem delu. Korenine sem namočil v lahko žganje in po štirih dneh sva ga s prijateljem poskusila.

Že po nekaj zaužitih požirkih mi je postalo slabo, zmanjkovalo mi je zraka. Začeli so se mišični krči, oblival me je hladen pot, srčni utrip pa se je zmanjšal na najnižjo točko.

Z rešilnim avtomobilom so me pripeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Postopek zdravljenja je bil izpraznitev želodca in dajanje veliko količine "inturija" za čiščenje krvi.

Pomembno nalogo pri izločanju strupov iz želodca in prebavil pa je opravilo oglje. Po nekaj urah takega zdravljenja se mi je povišal srčni utrip in umirilo dihanje.

Korenine, steblo, listi "preobjede" vsebujejo zelo toksično oziroma topljivo snov – strup.

Ta lahko prodre v telo z zaužitjem oziroma preko – skozi kožo. Vdihavanje oziroma vohanje listov ali cveta sta zelo nevarna, ker se s hlapi vdihne tudi strup.

po pripovedovanju Rudija KREBLA

uporabljena literatura:

Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba, Založba OBZORJA, 1988
GEA, letnik X, marec 2000, št. 43

 

učenci 4.a razreda OŠ Mislinja
mentor: Marija TAŠIČ
fotografija: Albert JAVORNIK

 maj, 2000