Oplenova hiša


vir:www.bohinj.si

Oplenova hiša je tipična bohinjska domačija, ki pod streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena redkih hiš, v kateri je še ohranjena črna kuhinja.

Toplarji


vir: sl.wikipedia.org/wiki/Studor_v_Bohinju

Skupina kozolcev, ki zaradi svoje zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo posebnost.

Planšarski muzej


(vir: www.bohinj.si)

Muzej prikazuje življenje planšarjev, delo na planinah in v sirarnah ter značilne bohinjske planine s stani.

Hudičev most


(vir: http://www.destinacije.com)

Sezidan je nad prepadno skalo Mostnice. Zgraditi ga je dal baron Žiga Zois za prevoz železove rude iz hribov. Ime je dobil po legendi.

Spomenik štirih srčnih mož


(vir: http://www.andyscott.scorpions.co.uk)

Narejen je v spomin na prvi vzpon na Triglav, ki so ga opravili domačini Lovro Willomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos in Luka Korošec 25. avgusta 1778. Možje gledajo Triglav.

Pokopališče iz prve svetovne vojne


(vir:www.bohinj.si)

Tu so pokopani vojaki, ki so padli na soški fronti. Sredi pokopališča, kjer je 282 grobov, stoji kapelica. Grobovi ležijo v ravnih vrstah.

Gorjuške pipe ali čedre


vir:www.finance.si

Imenovali so jih kar fajfe. So različnih oblik, krasili pa so jih s srebrno pločevino. Vsaka je imela tudi svoje ime.

Pipe so danes le še spomin na domačo obrt.

Ajdovski gradec


vir:www.bohinj.com

Grič, ki ga v svoji pesmi Krst pri Savici, opisuje France Prešeren. Znan je po začetkih železarstva, saj so tu talili železovo rudo.

Cerkev sv. Janeza Krstnika
 


vir:www.bohinj.si

Je najstarejša cerkev v Bohinju, stara okoli 700 let. V lopi pred cerkvijo so bili včasih sejmi. Cerkev je bogato poslikana s freskami, zaščitena je kot kulturni spomenik.

Muzej Tomaža Godca


vir:www.finance.si

 

V Godčevi hiši so na ogled tri stalne muzejske zbirke:

  • usnjarski muzej,
  • mali vojni muzej soške fronte,
  • predstavljeno je tudi življenje Tomaža Godca.

Zoisova graščina in ura


vir:www.bohinj.com

Graščina je bila včasih upravno in bivalno poslopje železarskim podjetnikom.

Uro je zgradil Žiga Zois, da bi delavci in železarji pravočasno hodili na delo.

 
Hansenova skakalnica


(vir: lastna zbirka)

Imenuje se po norvežanu Hansenu, ki je naredil načrt za skakalnico. Rekord skakalnice je bil 52 metrov.