Učiteljica glasbe sprašuje prvošolčke: "Jernej, kaj je tvoj oče po poklicu?"
"Skladatelj!"
"Učiteljica se veselo nasmehne:"res? to je pa lepo."
Jernej:" Ja, ja! Drva sklada."
(šalo je poslal Jernej Ferletič)
 
 

Učiteljica v šoli vpraša Danijela, če zna našteti nekasj afriških živali. 
Danijel premišljuje in premišljuje. Učiteljca mu pomaga: "No, jaguar, ..."
Danijel pa se spomni: " Ahaaa!... audi, beemve,  opel,..."
(šalo je poslal Danijel Stefanovski)

Učitelj vpraša Petra:
"Kdo je tvoj vzornik?"
"Vi, gospod učitelj."
"Jaz?"
"Da, vi!"
"Zakaj pa ravno jaz?"
"Ker vam nikoli ni nerodno."
"Ne razumem."
"Nikoli vam ni nerodno koga vprašati, če česa ne znate."

Učiteljica se jezi na Lučko:
"Ta tvoj spis je pa zelo slab. Težko verjamem, da uspe en sam človek narediti toliko napak."
"Oh, saj jih nisem," se opravičuje Lučka, "nalogo mi je pomagal napisati stric."
 
 

Učitelj: "Kaj nisi obljubil, da se boš lepše obnašal?"
Dani: "Da, gospod."

Učitelj: "In, ali nisem jaz obljubil, da te bom kaznoval, če se ne boš lepo obnašal?"
Dani." Da, ampak, ker jaz nisem držal obljube, je tudi vam ni treba!"

Teacher: Elloise, give me a sentence starting with "I".
Elloise: "I is ...
Teacher: No, Elloise. Always say, "I am."
Elloise: All right..."I am the ninth letter of the alphabet."
 

(Šalo poslal Jernej Ferletič)

Profesor študentu na izpitu:" To je že četrto vprašanje, na katerega niste odgovorili."
"Dajte mi še malo časa za premislek."
"Z veseljem! Ali bo dovolj do naslednjega izpitnega roka?"
 
 

-Mirko, zakaj si zamudil?
-Sanjal sem, da sem na nogometni tekmi.
-Ampak to ni noben razlog za zamudo.
-Pa je gospod učitelj. Igrali so podaljške.
 
 

-Milan, kako pravimo človeku, ki govori še takrat, ko nihče več ne posluša?
-Učitelj!

Učitelj: "Tonček, zakaj ima letalo propeler?"
Tonček: "Da se piloti ne potijo."
Učitelj: "Kako to misliš?"
Tonček: "Ker sem sam enkrat videl, da se je pilot začel potiti, ko se je propeler nehal vrteti."

"Janko, kje imaš spričevalo?" vpraša oče.
"Posodil sem ga Petru, da bo z njim prestrašil svojega očeta."
 
 

-Ali je komisija stroga, zanima kolega, ko pride študent z izpita.
-Ne vem, ampak predsednik mora biti zelo veren človek.
-???
-Kar naprej se je križal, ko sem odgovarjal.
 
 

Pri nalogi tipa pravilno/napačno si je Petrček pomaga z metanjem kovanca.
Ko je že odgovoril na vsa vprašanja, je še naprej metal kovanec.
-Kaj pa sedaj počneš, ga je vprašal učitelj.
-Preverjam svoje rešitve, se je glasil odgovor.
 
 

Dijak se potoži kolegu pred ustnim delom mature:
-Strašno me je strah. Včasih se mi zdi, da je v moji glavi puščava.
-No, tako hudo pa le ni. Končno so v vsaki puščavi tudi oaze, ga miri kolega.
-Mogoče res, ampak si prepričan, da bodo kamele v izpitni komisiji našle te oaze?

Mali Slavko se ni hotel učiti matematike, zato sta videla starša edino rešitev v tem, da sta ga vpisala na zasebno (versko) šolo.
Že takoj prvi dan so se pokazali učinki. Takoj, ko je prišel domov, je Slavko tekel v svojo sobo in se na veliko začudenje obeh staršev začel učiti in pisati domačo nalogo. To navdušenje ni prenehalo do konca šolskega leta. 
Ko je prinesel domov spričevalo in v njem petico iz matematike, pa ga je oče le vprašal:
-Kaj te je tako spodbudilo, da si se celo leto tako pridno učil?
-Takoj, ko sem prišel v učilnico, sem na steni opazil nekoga, ki so ga pribili na plus in sem vedel, da ti ljudje mislijo resno.