Reši naslednje naloge s hiperbolo. Čeprav so nalogam dodane tudi rešitve,
upam, da se jih ne boš prehito poslužil.
![]()
![]()
Hiperbola
ima realno polos a=12 in imaginarno b=5. Linearna ekscentričnost
.
Torej velja
in
.
![]()
Velja
a=3, e=4. Izračunamo
in
dobimo enačbo
Ker sta gorišči na ordinarni
osi je realna polos b=4, e=5. Izračunamo
in dobimo enačbo
![]()
Pri
tej hiperboli velja
in
.
Če rešimo sistem enačb dobimo a=9 in b=12. Enačba se glasi
.
Lahko pa je razmerje tudi b:a=3:4
in v tem primeru dobimo
.
Za
enakoosno hiperbolo velja a=b. koordinate točke vstavimo v enačbo
,
izračunamo a=6 in dobimo enačbo
.
![]()
Vstavimo
koordinati obeh točk v enačbo hiperbole in izračunamo
in
.
![]()
![]()
Iz
podatkov dobimo sistem enačb
in
. Ta sistem ima rešitev
.
Ker ne vemo, katera polos je realna, imamo dve rešitvi
![]()
Koordinate
točke A vstavimo v enačbo hiperbole, koordinate točke B pa v enačbo njene
asimptote. Iz slednje lahko izrazimo
in ga vstavimo v enačbo
.
Dobimo a=8 in b=6 ter enačbo hiperbole
![]()
![]()
V
enačbo hiperbole vstavimo a=4 in koordinati točke A. Izračunamo b=3 in
e=5. Asimptoti imata smerna koeficienta
in
.
Smerni koeficient normale je obraten in nasproten in
.
Določimo torej premici z danima smernima koeficientoma,ki potekata skozi
levo gorišče F(-5,0). Rešitvi sta
in
![]()
Če
naj bo v iskani točki A pravi kot in sta F1 in
F2 gorišči, lahko konstruiramo
točko A tako F2, da narišemo (pol)krog nad
daljico F1F2 (izrek o kotu
v polkrogu). Krožnica ima polmer
in enačbo
. Ta seče hiperbolo
v štirih točkah s koordinatami
![]()
Razdalja
med goriščema hiperbole je enaka 2e=10. Točka M mora tojej imeti koordinate
M(-1,0). Premica, ki oklepa naklonski kot 1350, ima smerni koeficient
k=-1 in enačbo
.
Presečišče te premice z asimptoto
je točka
, presečišče z
asimptoto
pa je točka B(-4,3).
![]()
Pri
elipsi velja
. Torej e=8,
gorišči elipse (in hiperbole) sta
.
Iz enačbe asimptot dobimo pogoj
,
iz ekscentričnosti hiperbole pa
.
Sistem the dveh enačb ima rešitev
,
b=4. Enačba hiperbole se glasi
.
![]()
Elipsa
ima veliko polos a=4 in ekscentričnost
.
Za hiperbolo bo torej veljalo ravno obratno realna polos
in ekscentričnost e=4. Izračunamo še imaginrano polos b=9 in zapišemo enačbo
hiperbole
![]()
Ker
je hiperbola simetrična, računamo lahko samo v enem gorišču: desno gorišče
ima koordinate F(5,0). Asimptota ima enačbo
,
normala nanjo iz desnega gorišča pa (glej nalogo 10)
.
Asimptota in normala se sekata v točki
.
Pomembna je samo ordinata te točke, ki predstavlja višino trijotnika, ki
ima za osnovnico razdaljo od koordinatnega izhodišča do gorišča. ploščina
tega trikotnika je 18 enot.
![]()
a)
Najprej izračunamo absciso točke M, ki je
.
V enačbo premice
vstavimo
koordinato točke M(11,9) in rešujemo sistem enačb
in
. Za neznanko x dobimo
kvadratno enačbo
. Če naj
bo premica tangenta hiperbole, mora imeti enačba eno dvojno rešitev, torej
mora biti njena diskriminanta enaka 0. To nas pripelje do rešitve
in tangente z enačbo
. Postopek
ponovimo še za točko z negativno absciso, kjer dobimo enačbo
.
b) Postopek je isti kot v prvem
primeru, le da računamo le v točki z negativno absciso in dobimo rezultat
.
Opomba - če znamo uporabljati
odvode, lahko nalogo rešimo z bistveno manj truda.
![]()
Preoblikujemo
enačbo hiperbole v
, nato
v
in končno v
.
Iz te enačbe lahko razberemo, da ima hiperbola središče S(1,2), realno
polos a=3 in imaginarno b=2, ekscentričnost
in
enačbi asimptot
. Konstrukcijo
pa prepuščam pozornemu reševalcu nalog.
![]()
Ker
je središče natančno na sredini med goriščema, mora imeti koordinate S(3,2),
ekscentričnost hiperbole pa je e=13. Izračunamo še imaginarno polos b=5
in že lahko zapišemo enačbo
![]()
![]()
Oskar Jericijo - marec 2000