Pred Staro grofijo iz leta 1580 jih je pričakala vodička, ga. Hriberšek, ki je začela ekskurzijo s stavbo, pred katero so se zbrali. Stara grofija se poleg drugega ponaša z renesančnim stropom, ki je eden najlepših v Sloveniji in o katerem strokovnjaki še vedno razpravljajo, kdaj je nastal, zato ga pogosto imenujejo tudi baročni strop.
	Ustavili so se pred stavbo, v kateri je bila 1. slovenska gimnazija v Celju, ki je delovala na tem naslovu neprekinjeno od leta 1895 do 1918, ko so se učenci preselili v novo zgrajeno stavbo, v kateri se nahaja še danes. Sicer pa je Celje dobilo gimnazijo že 1808. leta.
Spodnji grad je bil prebivališče Celjskih knezov. Veliko dela bo še potrebno, da bo zasijal v nekdanji lepoti. Med Spodnjim gradom in Narodnim domom je spomenik padlim partizanom, ki so jih Nemci ustrelili pred tem zidom, danes imenovanim Zid zasramovanja.
	Narodni dom iz leta 1895 je veličastna stavba, ki jo pozna večina Celjanov, saj se v njej odvijajo kulturne prireditve, hkrati pa je sedež Mestne občine Celje. Najlepši baročni dvorec pa je Prothazijev dvorec iz leta 1780 z veličastnim portalom (vhodna vrata), dvoriščem z vodnjakom in poročno dvorano.
V Marijini cerkvi na Prešernovi ulici, ki je najstarejša cerkev v Celju (prej minoritski samostan), hranijo lobanje Celjskih knezov, v preteklem letu pa so jo po dolgem času spet restavrirali. Nasproti Marijine cerkve stoji v stavbi nekdanje mestne hiše Muzej novejše zgodovine s Hermanovim brlogom, edinim otroškim muzejem v Sloveniji.
	Na Starem trgu je najbolj znamenita Hohenwerterjeva hiša iz leta 1545, kjer je bila včasih mestna hiša. Marijino znamenje so postavili v zahvalo, da je bila kuga v mestu odpravljena. Nasproti cerkve sv. Danijela na Slomškovem trgu pa stoji plastika škofa, šolnika in vzgojitelja ter pesnika Antona Martina Slomška.

       
 

Vsi ti spomeniki so označeni z znakom (tablo) kulturne dediščine in kratko razlago v slovenščini in angleščini. V Celju so jih namestili na 31 spomenikov, še več dela pa jih čaka v prihodnje.