V torek,  8. decembra, smo spet brali. Spet smo 2. šolsko uro posvetili branju, potopili smo se vsak v svojo knjigo, pesem, zgodbo.

Našo bralno uro smo začeli s pesmijo Vem, da danes bo srečen dan. Veste, zakaj? 8. december je bil za 98 učencev naše šole res srečen dan. Tekmovali so v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Tako so se pridružili vsem tekmovalcem širom po Sloveniji in tudi v zamejstvu, ki so prebrali pesmi Otona Župančiča, Bine Štampe Žmavc. Ervina Fritza in Toneta Pavčka, se učili o njihovem življenju in delu in uživali v duhovitih domislicah ter se poglabljali v pesniški jezik in globino njihovih misli.

Zakaj tekmovanje za Cankarjevo priznanje? Ker je Ivan Cankar eden naših največjih mojstrov pisane besede; pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, družbeni kritik. Kdo od učencev, ki končujejo osnovno šolo, ne pozna njegovih črtic, kot so Skodelica kave, Pehar suhih hrušk, Greh, Moje življenje. Njegove drame pa bodo učenci spoznali v srednji šoli.

Učenci od 2. do 9. razreda so 8. decembra pisali spise, v katerih so prelili svoje znanje, svoja čustva in svoje misli ter poskušali biti čimbolj podobni Ivanu Cankarju. Prav gotovo jim je uspelo.

Prav zato smo se odločili, da hkrati s Cankarjevim priznanjem 8. decembra tudi praznujemo z branjem. Tekmovalci so še zadnjič preleteli Mehurčke, Živo hišo, Vrane in Majhnice ter majnice, vsi ostali pa smo se potopili v knjige, ki jih trenutno beremo in ob njih uživamo.