TURIZEM

BRUSELJ

Dvojezični Bruselj velja za glavno mesto Evropske unije: tu imajo uradni sedež Evropska komisija, Svet Evrope in Evropski parlament (skupaj s Strasbourgom in Luksemburgom). Hkrati je Bruselj tudi glavno mesto francoske skupnosti v Belgiji in Flamske. Vse ustanove flamske prestolnice so tu: flamski parlament, flamska vlada in njena uprava.  

V Bruslju si lahko ogledamo:

- Grand Place: zgodovinski okrasek sredi Bruslja že zaradi arhitekturne podobe skoraj nima para. Glavni trg v Bruslju je osrednja točka v mestu in pomeni brezčasno navdahnjeno mojstrovino enotne arhitekture, tesno obdano z vrstami nekdanjih cehovskih stavb, ki jih krasijo simbolični kipi in pozlačene figure. Več stoletij je bilo tu ponosno gospodarsko in upravno srce mesta s tržnicami in sejmi, tu so prirejali slavnostne sprevode in viteške turnirje, razglašali odloke in izvajali javne usmrtitve. Njegov življenjski utrip ostaja živahen tudi brez nekdanjega političnega in gospodarskega blišča in kljub prometnemu vrvežu.

Grand Place vsako drugo leto za en teden v avgustu spremenijo v ogromno razstavišče rož, znano pod imenom Preproga iz rož (Tapis de Fleurs).

- Kraljevi muzej upodobljajoče umetnosti popelje obiskovalca na potep med nekatera največja imena belgijske umetnosti; tu najdemo dela Brueghela, Rubensa, van Dycka, Magritta …

- Muzej glasbenih instrumentov: tu je zbranih na tisoče glasbil, starih, novih in etničnih, pa tudi skrajno nenavadnih.

- Muzej Horta: Victor Horta je bil začetnik secesije v arhitekturi. Že njegova hiša vse od strehe do dal izkazuje popolno podobo njegovega umetniškega izražanja. Stavba je danes pravi oltar secesije.

- Muzej stripa: tu je na ogled vse o tej tipični belgijski umetniški zvrsti, od Tintina naprej.

- Atomium: ta orjaški kovinski model atoma je bil zgrajen kot belgijski eksponat za svetovno razstavo 1958 v Bruslju.

- Manneken-Pis: v Bruslju se ne morete izogniti predrznemu fantiču, ki lula. Med drugim ga najdete na razglednicah, majicah, obeskih za ključe in odpiračih za buteljke. Nihče ne ve, zakaj je ta mali bronasti kip dečka, ki lula curek vode, postal tako znamenit simbol Bruslja, a danes je to dejstvo. Od začetka 18. stoletja do danes so zanj izdelali številne kostume vseh vrst. Ima jih že čez 650.

   

BRUGGE

Zgodovina mesta Brugge se začenja okoli 862 z gradom na otoku sredi močvirja, ki ga je ustvarila reka Reie. Grad je medtem že izginil, privlačen trg Burg, ki ga je zamenjal, pa je skozi stoletja ostal zgodovinsko središče mesta. Staro središče Bruggea je arhitekturni biser. Gre za majhen in prisrčen trg, obdan z zgodovinskimi stavbami, ki vsaka zase ponujajo marsikaj zanimivega. Najmogočnejša zgradba je Stadhuis, klasična poznosrednjeveška mestna hiša, ki so jo zgradili, ko je bil Brugge središče mednarodne trgovine.

Brugge je bil v srednjem veku eno izmed najbolj cvetočih evropskih mest. K njegovemu bogastvu je največ pripomogla trgovina, s katero so v to živahno omrežje kanalov prihajali svila, krzno, azijske preproge, vino, sadje in celo eksotične živali. Okoli 1500 je pomen Bruggea začel upadati in mesto je za štiristo let zaspalo. Ostal je žepno srednjeveško mesto, njegovo revščino pa so nekoliko omilili z ubožnicami, dobrodelnimi ustanovami in domačo obrtjo, ki je Evropo zalagala s čipkami. Ob koncu 19. stoletja so zgodovinarji spoznali pomen mesta kot zgodovinskega bisera in začela se je kampanja z anjegovo ohranitev in obnovo. Mesto je vse od takrat priljubljena turistična točka.

Bruggeju ne bi nobeno ime pristajalo bolj kot to, ki ga ima – brugge pomeni po flamsko most. Tu je še danes okoli 80 mostov.

GENT

Gent ima precej skupnega z Bruggeem. To je mesto z bogato dediščino srednjeveških zgradb in umetniških dragocenosti, ki so ostale še iz časov, ko je bil Gent uspešno trgovsko mesto z delno samoupravo.

V mirnih vodah kanalov se lesketajo visoka pročelja nekdanjih cehovskih zgradb. Tu je tudi velika in znana univerza. Vse to je dalo mestu razsežnosti, živahnost in mladostni zanos, ki so pripomogli k oblikovanju njegovega značaja. Gent se ponaša tako z eleganco, ki jo simbolizirajo katedrala, gledališča in operna hiša, kot tudi z domačnostjo. Ima razvejano omrežje srednjeveških ulic, znotraj katerega je največje mestno območje za pešce v Evropi, zato je to enkratno mesto za sprehajalce. Tako menda ne preseneča, da velja Gent pri rednih obiskovalcih Flandrije za najbolj priljubljeno mesto.

ANTWERPEN

Antwerpen leži na široki reki Scheldt blizu njenega izliva v Severno morje in je eno izmed vodilnih trgovskih mest zahodne Evrope, v začetku 17. stoletja pa je bil tudi pomembno kulturno središče. Vseeno je mesto preživljalo tudi težke trenutke: v 16. stoletju je trpelo zaradi verskih spopadov, od 1648 do 1795 ni imelo dostopa do Severnega morja zaradi sporazuma z Nizozemsko, med 2. svetovno vojno pa so ga močno bombardirali. Ti zgodovinski vzponi in padci so mu dali oster značaj, kakršnega imajo tudi njegovi slavni diamanti.


WATERLOO 

Waterloo je kraj 20 km iz Bruslja, kjer je 18. junija 1815 Napoleon izgubil bitko proti zavezniškim vojakom, ki jim je poveljeval vojvoda Wellington. Butte de Lion, s travo pokrita piramida, ki so jo postavili Holandci deset let kasneje prav na mestu, kjer je bil ranjen Viljem Oranski, privlači veliko in razočara malo turistov. Ob vznožju grička je središče za sprejem obiskovalcev z veliko panoramo waterloojske bitke. Izplača se povzpeti po 226 stopnicah, ki vodijo na vrh, saj je od zgoraj prekrasen razgled.

TONGEREN je najstarejše mesto v Belgiji. Sprva je bilo mesto rimljanska trdnjava in v svoji zgodovini večkrat uničen.

GRADOVI

Belgija ima čez 3000 gradov, od tega jih je kar 300 odprtih za javnost.

Gravensteen je eden izmed najbolj znanih in najbolj popularnih gradov. Imenujejo ga tudi grad grofov in je eden najlepših gradov, obdanih z jarkom, v Evropi. 

Grad Bouillon

je najstarejši in najbolj zanimiv ostanek fevdalizma v Belgiji, saj datira v 8. stoletje.

Mesto Spa je znano že od rimskih časov dalje po svojih kopelih. Kako pomembno je, priča dejstvo, da se je beseda »spa« začela  uporabljati kot sinonim za »prostor, kjer se regeneriramo in razvajamo«. Že od 16. stoletja dalje so ljudje prihajali v Spa, da so se osvežili in pomladili. Tudi pisatelj Victor Hugo je bil stalni obiskovalec. Spa poleg zdravilnih vrelcev ponuja tudi zanimivo arhitekturo in veliko zgodovinskega utripa.

Neolitski rudniki kremena v Spiennesu (Mons)
Spiennes je središče prazgodovinske civilizacije v Evropi (od paleolitika do železne dobe), kjer so bili najdeni antični neolitski rudniki kremena. Danes je območje del razvojnega projekta, kjer bodo postavili raziskovalni center.

Katedrala Notre Dame v Tournaiu
Tournaiska katedrala je ena najlepših verskih spomenikov v zahodnem svetu. Sedanja stavba je zgrajena v dveh različnih stilih: romanika in gotika.

Dežela festivalov

Pravijo, da je Belgija tudi dežela festivalov. Številni festivali se vrstijo celo leto. Eden najbolj znanih poteka v mestecu Binche, kjer se za karneval mali in veliki našemijo v dvogrbe klovne, imenovane Gilles. Med hojo v sprevodu potresavajo zvončke in topotajo s coklami. A pred zoro morajo biti doma.

Znani festivali so še: Ommeregang (okoli 2000 sodelujočih, oblečenih v renesančne plemiče, člane cehov, konjenike in zabavljače, poda na obhod po Grand Placeu); Heilig Bloedprocessie (procesija svete krvi); Praalstoet van de Gouden Boom (sprevod zlatega drevesa); Fete de Saint-Nicolas (praznik svetega Miklavža)

KAJ KUPITI S POTI PO BELGIJI?

ČOKOLADA: belgijska čokolada upravičeno uživa svoj sloves. Izdelovalci uporabljajo zelo kakovostna semena kakavovca in nato dodajo precejšnjo količino kakavovega masla. Iznašli so tudi industrijski način izdelovanja polnjene čokolade (pralinejev). Zaradi vsega tega je njihova čokolada zelo cenjena.

ČIPKE: v 19. stoletju je bilo v Belgiji na deset tisoče klekljaric; številne izmed njih so živele v pomanjkanju. Z izumom strojev za izdelovanje čipk je ta obrt izgubila ugled, kar deloma velja še za današnji čas. Če želite kupiti pravo, ročno izdelano belgijsko čipko, boste plačali zanjo visoko ceno.

PIŠKOTI IN SLAŠČICE: le malokomu se ne cedijo sline pred mamljivimi izložbami belgijskih slaščičarn in pred ponudbo izdelkov, ki so tudi v resnici tako dobri, kot so videti.

TAPISERIJE: izdelovanje tapiserij je bilo ena izmed najpomembnejših srednjeveških obrti v Bruslju in Bruggeu.

DIAMANTI: več kot tri četrtine nebrušenih diamantov na svetu gre skozi borzo v Antwerpnu. Številne od njih tu tudi zbrusijo, spolirajo in vdelajo.

TINTINOVI SPOMINKI: Tintinovi oboževalci lahko izbirajo ne samo med knjigami, ampak tudi med majicami, figurami, igrami, razglednicami, ploščicami za mobilne telefone, obeski za ključe, pisalnim priborom, skodelicami … V središčih Bruslja, Antwerpna in Bruggea so posebne Tintinove trgovine.  

PIVO: leta 1900 je bilo v Belgiji več kot 3200 pivovarn, danes jih je le nekaj čez 100, vendar kljub temu izdelujejo presenetljivo veliko različnih vrst piva (čez 1000). Najslavnejše izmed njih izdelujejo v trapistovskih samostanih.