|
LEGA IN
POVRŠJE
Belgija
leži ob severnomorski obali Evrope. Na severovzhodu meji
na Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugovzhodu na
veliko vojvodino Luksemburg, na jugu in zahodu pa je
njena soseda Francija.
Belgijsko
ozemlje deli dolina reke Meuse (Maas) na severni
ravninski in južni gričevnat del.
Kratka,
le 65
km dolga obala, spominja na
nizozemsko – tu dolge pečine obroblja ozek pas peščenih
sipin, ki se razširjajo proti francoski meji. Do
100
m visoka spodnja Belgija se začne
ob morski obali z rodovitnimi polderji in nadaljuje z
manj rodovitnimi ravnicami. Osrednja Belgija leži na
nadmorski višini 100–200 m; deloma je visoko
urbanizirano in deloma rodovitno
kmetijsko območje. Najredkeje je poseljena na nadmorski
višini 200–500 m ležeča zgornja visoka Belgija, ki je
bolj gozdnato območje, znano po naravnih in zgodovinskih
lepotah ter znamenitostih. K Visoki Belgiji južno od rek
Meuse in Sambre spadajo Ardeni, razgibano uravnano
hribovje iz skrilavcev, drobirja, apnencev. Ardene
sekajo globoke, gozdnate rečne doline reke Meuse in
njenih pritokov. Na V blizu nemške meje je hribovje
Hautes Fagnes z najvišjim belgijskim vrhom Botrange,
visokim 694
m.
Na
J sega v Belgijo z rudami bogata pokrajina Lorena (v
Luksemburgu Gutland, 300–450 m ndmv.)
 
PODNEBJE
IN RASTLINSTVO
Podnebje
je oceansko, z milimi zimami in s svežimi poletji.
Povprečna januarska temperatura je od 0 do 4o
C, povprečna julijska temperatura 14 do 18oC,
povprečna letna količina padavin je 750–1000 mm. Na
podnebje ugodno vpliva zalivski tok in prevladujoči
zahodni vetrovi. Vreme je spremenljivo, padavine so vse
leto, večkrat tudi zelo močne.
V
obalnem pasu prevladujejo trava na sipinah, resave in
močvirsko rastje, na gestih ostanki prvotnega mešanega
listnatega gozda (breza, hrast, gaber), v Ardenih bukev
in v zadnjem času zaradi pogozdovanja iglavci (predvsem
smreka). V pokrajini
Hautes Fagnes so predvsem visoka barja. Tu so
uredili rezervat, kjer imajo zavarovano naravno okolje
divje svinje, jeleni, divje mačke, žolne in
sove.
   
|