EVROPSKA VAS 2010/2011 - BELGIJA
|
|
INFO O DRŽAVI |
|
|
|
|
|
Ime:
KRALJEVINA
BELGIJA
Uradno
ime: KONINKRIJK
BELGIË (flamsko), ROYAUME DE BELGIQUE
(francosko)
Državna
ureditev: ustavna monarhija
in parlamentarna demokracija (kralj Albert
II)
Površina: 30 528
km2, od S do J 220
km, od V do Z 260
km
Upravna
razdelitev: 3
regije: flamska, valonska, Bruselj; 9 provinc
Prebivalstvo: 10
403 951 prebivalcev
Gostota
prebivalstva: 340
preb./km2
Glavno mesto: Bruselj
Denar:
evro
Uradni
jeziki: nizozemski
(flamski), francoski (valonski),
nemški
Verstva:
katoličani (75
%), drugi
(skupaj
s protestanti 25 %)
Članica
EU od: 1957
|
|
|
ZASTAVA
|
Črna je
vzeta z grbovnega ščita.
Razmerje
velikosti zastave je nenavadno: 13:15 |
|
Rdeča je
povzeta po krempljih in jeziku grbovnega
leva.
Proge so
postavljene pokončno po zgledu francoske
tribarvnice. |
|
|
Zlata je barva leva v grbu. |
|
Črno,
rumeno in rdečo so Belgijci uporabljali že v času pred
osamosvojitvijo. Povzete so iz grba Brabanta (črn ščit, na njem zlat
lev z rdečimi kremplji in jezikom). Zastavo s temi barvami so prvič
razvili 1792 pripadniki gibanja za neodvisnost od Avstrije; proge na
njej so bile vodoravne. Po odcepitvi od kraljevine Nizozemske so
1831 uvedli navpične proge po zgledu francoske tribarvnice in tako
poudarili svobodo in revolucijo. Zastava se ni spremenila do danes.
Belgija je od 1993 zvezna država treh regij.
GRB
|
Veliki
državni grb
Zastavice
na vrhu grba predstavljajo grbe devetih belgijskih provinc.
Grb z zlatim levom v sredini je grb province Brabant in je
enak grbu Belgije, križ pod francoskim izrekom L'UNION FAIT LA
FORCE
(V
SLOGI JE MOČ) pa predstavlja leopoldinski
red. |
|
HIMNA
La
Brabançonne je državna
himna Belgije. Besedilo himne je napisano v nizozemščini in
francoščini, v obeh glavnih jezikih države. Po legendi jo je leta
1830 napisal mladi revolucionar z imenom Jenneval. Himna je postala
leta 1860, vendar je predsednik vlade popravil besedilo, ki je
napadalo princa Oranškega.
|
O
Belgique, ô mere chérie,
A toi nos
coeurs, a toi nos bras,
A toi
notre sang, ô Patrie!
Nous le
jurons tous, tu vivras!
Tu vivras
toujours grande et belle
Et ton
invincible unité
Aura pour
devise immortelle:
Le Roi,
la Loi, la Liberté!
|
O
dierbaar België,
O heilig
land der vaad'ren,
Onze ziel
en ons hart zijn u gewijd.
Aanvaard
ons hart en het bloed van onze adren,
Wees ons
doel in arbeid en in strijd.
Bloei, o
land, in eendracht niet te breken;
Wees
immer u zelf en ongeknecht,
Het woord
getrouw, dat ge onbevreesd moogt
spreken:
Voor
Vorst, voor Vrijheid en voor Recht.
|
O,
Belgija, o, draga mati,
zate
so naša srca, zate so naše roke,
zate
je naša kri, o domovina!
Prisegamo,
da boš živela!
Živela
boš večno, velika in lepa,
in
tvoja nepremagljiva enotnost
bo
za svoje geslo imela:
kralj,
pravo, svoboda!
DRŽAVNI PRAZNIKI
|
PRAZNIK |
DATUM |
NIZOZEMSKI |
FRANCOSKI |
NEMŠKI |
|
novo
leto |
1.
januar |
Nieuwjaar |
Nouvel
|
Neujahr
|
|
velika
noč |
različni
datumi |
Pasen
|
Pâques
|
Ostern
|
|
velikonočni
ponedeljek |
1.
ponedeljek po veliki noči |
Paasmaandag
|
Lundi de
Pâques |
Ostermontag
|
|
praznik
dela |
1.
maj |
Dag van
de arbeid |
Fete du
travail |
Tag der
Arbeit |
|
vnebohod |
6.
četrtek po veliki noči |
Onze
Lieve Heer hemelvaart |
Ascension
|
Christi
Himmelfahrt |
|
binkošti
|
7.
nedelja po veliki noči |
Pinksteren |
Pentecôte |
Pfingsten |
|
binkoštni
ponedeljek |
8.
ponedeljek po veliki noči |
Pinkstermaandag
|
Lundi de
Pentecôte |
Pfingstmontag
|
|
dan
državnosti |
21.
julij |
Nationale
feestdag |
Fete
nationale |
Nationalfeiertag
|
|
Marijino
vnebovzetje |
15.
avgust |
Onze
Lieve Vrouw hemelvaart |
Assomption
|
Mariä
Himmelfahrt |
|
vsi
sveti |
1.
november |
Allerheiligen
|
Toussaint
|
Allerheiligen
|
|
dan
premirja |
11.
november |
Wapenstilstand
(Belgische feestdag) |
Jour de
l'armistice |
Waffenstillstand
|
|
božič |
25.
december |
Kerstmis
|
Noël
|
Weihnacht
|
DRŽAVNA UREDITEV
Belgija je po
ustavi iz 1831 ustavna monarhija. Vodi jo kralj, ki ima formalno
izvršno oblast, vendar ne uveljavlja več pravice do veta pri
sprejemanju zakonov. Opravlja predvsem reprezentativne naloge in
imenuje ministre. Vlado sestavljajo predstavniki flamske in valonske
skupnosti. Ministrski predsednik in vlada sta odgovorna parlamentu,
sestavljenemu iz senata in poslanske zbornice.
Od 1980 je
Belgija razdeljena na tri regije, ki imajo predvsem gospodarske in
socialne pristojnosti in se le deloma ujemajo s tremi kulturnimi oz.
govornimi območji (flamsko, valonsko, nemško). Regije in skupnosti
imajo svoje svete in izvršno oblast. S spremembo ustave 1993 je
Belgija postala zvezna država, kjer imajo Flamci in Valonci
precejšnjo politično avtonomijo. Pravna podlaga je Code Napoléon,
vrhovno sodišče je v
Bruslju.
 
|
