|
GOSPODARSTVO
Belgija
je bila ena prvih industrijskih držav v Evropi. Industrija se
je razvila zaradi nahajališč premoga in železa v pokrajini
Hainaut, kjer je nastalo pomembno območje težke industrije,
podobno tistemu v Porurju. Rudarstvo je nato nazadovalo zaradi
pomanjkanja rud in staro središče belgijskega gospodarstva je
zašlo v hudo krizo. 1992 so zaprli zadnje rudniške rove.
Posledica preusmerjanja v druge industrijske panoge je bila
velika brezposelnost. V 60. letih prejšnjega stoletja so se na
severu Belgije, takrat še zelo kmetijskem območju, ter na
obali razvile nove industrijske panoge (petrokemijska,
farmacevtska industrija, predelava umetnih snovi, računalniška
obdelava podatkov). Tako je nastalo več industrijskih središč.
Belgija, ki je bila do 2. svetovne vojne zelo odvisna od
gospodarske izmenjave s Kongom (svojo afriško kolonijo), je
danes pomembna v svetovnem gospodartvu. Njene najpomembnejše
partnerice so Francija, Nizozemska,
Nemčija.
Zaradi
majhnega domačega trga, skromnih naravnih virov, lege na
križišču pomembnih poti in bližine velikih pristanišč je
belgijsko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno. Velik pomen
imajo storitvene dejavnosti, saj je v njih zaposleno več kot
75% delovne sile. Deloma je to učinek Bruslja, pomembnega
upravnega središča EU, deloma zaradi velikega pomena prometa
in trgovine.
PREBIVALSTVO
Belgija
je ena najgosteje poseljenih evropskih držav. Približno dve
tretjini prebivalstva živita v mestih. Gostota v urbanih
aglomeracijah (Bruselj, Antwerpen, Gent, Liege …) je več kot
1000 prebivalcev/km2, najredkeje pa so poseljeni
Ardeni (50 prebivalcev/km2. Na severu živijo Flamci
(57 %), na jugu Valonci (32 %), jezikovna meja med flamščino
in valonščino poteka po severnem obrobju srednje Belgije, a
zaradi industrializacije deloma že izginja. Širša aglomeracija
Bruslja (10 % prebivalstva Belgije) ima poseben status
dvojezične enklave, prevladuje valonščina na flamskem govornem
območju. Med mestoma Eupen in Sankt Vith živi nemška manjšina
(70 000 prebivalcev). 9 % prebivalcev je tujcev. Jezikovna
razdeljenost na francosko in nizozemsko govoreče povzroča
državi težave že več desetletij.
Belgijci
so večinoma katoličani (75 %), nekaj je protestantov in
predstavnikov judovske skupnosti.
Poleg
državnih šol imajo številne zasebne, predvsem katoliške.
Subvencionira jih država. Najstarejša izmed 19 univerz je v
Leuvnu (ustanovljena 1425).
Belgijci
so znani po tem, da veliko vlagajo v svoje domove. Čeprav
število porok upada, je družina še vedno ena od temeljnih
vrednot belgijske družbe. Tako kot v drugih državah EU se tudi
v Belgiji zmanjšuje velikost družin. Belgijke imajo v
povprečju po 1,56 otroka, zato se država srečuje s težavo
staranja prebivalstva. 15 % prebivalcev je starejših od 65
let.
ZNANE OSEBNOSTI
|
Hieronymus
Bosch |
(1450–1516) |
slikar |
|
Jacques
Brel |
(1929–1979) |
šansonjer |
|
Jules
Jean Baptiste Vincent Bordet |
(1870–1961) |
1919
Nobelov nagrajenec za
fiziologijo |
|
Christian
de Duve |
(1917– |
1974
Nobelov nagrajenec za
fiziologijo |
|
Gerardus
Mercator |
(1512–1594) |
kartograf
in matematik; večina šolskih zemljevidov je še vedno
narejena na osnovi »Mercatorjeve projekcije«. Gre za
iznajdljiv način prikaza okrogle Zemlje na ravni
podlagi. |
|
Eddy
Merckx |
(1945– |
petkratni
zmagovalec kolesarske dirke Tour de
France |
|
Ilya
Prigogine |
(1917–2003) |
1977
Nobelov nagrajenec za kemijo |
|
Maurice
Maeterlinck |
(1862-1949) |
1911
Nobelov nagrajenec za
literaturo |
|
Peter
Paul Rubens |
(1755–1640) |
slikar |
|
Georges
Simenon |
(1903–1989) |
pisec
detektivskih romanov o inšpektorju
Maigretu |
|
Georges
Prosper Remi (Herge) |
(1907–1983) |
avtor
risanega junaka Tintina |
|
Hugo
Maurice Julien Claus |
(1929–2008) |
pisatelj
in pesnik |
|
James
Sidney Ensor |
(1860–1949) |
slikar |
|
Paul
Delvaux |
(1897–1994) |
slikar
|
|
René
François
Ghislain Magritte |
(1898–1967) |
slikar |
|
Adolphe
Sax
|
(1814–1894) |
glasbenik
in oblikovalec inštrumentov, znan po tem, da je »izumil«
in prvi razvil saksofon |
|
Edda
van Heemstra Hepburn-Ruston (Audrey
Hepburn) |
(1929-1993) |
igralka |
|
Jacques
Rogge |
|
predsednik
mednarodnega olimpijskega
komiteja |
|
Victor
Horta |
(1861–1947) |
arhitekt
stila art noveau |
Pierre Culliford (Peyo) |
|
kreator
Smrkcev |
|
Jacky
Ickx |
(1945– |
eden
od velikanov Formule 1 |
|
Jean-Claude
Camille François Van Varenberg (Jean Claude Van
Damme) |
(1960– |
filmski
igralec |
|
Justine
Henin-Hardenne |
|
teniška
igralka |
|
Kim
Clijsters |
|
teniška
igralka | |
|
EVROPSKA VAS 2010/2011 -