IZBIRNI PREDMETI NA

OŠ HAJDINA

Vsa vprašanja, ki jih imate v zvezi z izbirnimi predmeti, lahko zastavite v šolski klepetalnici (klikni)

Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki ga učenci in učenke devetletne osnovne šole lahko izberejo v tretji triadi, to je v 7., 8. in/ali 9. razredu. Učenci lahko izbirajo med tremi računalniškimi predmeti:

• UREJANJE BESEDIL (program Microsof Word), ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič
• MULTIMEDIJA (elektronske predstavitve z računalnikom, program Microsoft Power Point), ki se ponudi pri drugi izbiri
• RAČUNALNIŠKA OMREŽJA (Internet, izdelava spletnih strani), ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič.

Vsakemu  je namenjeno 35 ur (1 ura tedensko).

Pri teh predmetih pridobivajo temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju.

Program je zasnovan nivojsko – prilagojen je predznanju učencev in je namenjen tako začetnikom kot tudi učencem, ki že imajo nekaj znanja pri delu z računalnikom, saj svoje znanje nadgrajujejo z zahtevnejšimi vsebinami.

Učenci v prvem letu  pridobijo osnovno računalniško pismenost. Te osnove nadgrajujejo s sklopom multimedija in v 8.razredu in s sklopom računalniška omrežja v 9 razredu.

Vsak učenec dela za svojim računalnikom ter samostojno ali v skupini izdela svoj izdelek (projektna naloga, raziskovalna naloga, elektronske prosojnice, spletna stran).

Izbirni predmet računalništvo v osnovni šoli je  dobra podlaga za predmet informatika na srednji šoli ter za praktično uporabo računalnika v vsakdanjem življenju.

CILJI:

• razvijajo sposobnost samostojnega iskanja informacij in reševanja problemov;
• razvijajo sposobnost za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij;
• oblikujejo stališča do pridobljenih informacij;
• pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne računalniške tehnologije;
• spoznavajo in razvijajo komunikacijske zmožnosti.

LOGIKA Mentor: Andreja Novak OPREDELITEV PREDMETA:

Logika se je razivjala v tesni povezavi z matematiko in filozofijo. Njeni začetki segajo v antično Grčijo in Indijo. Pojavljala se je v obliki razprav, kjer so udeleženci skušali ovreči nasprotnikove trditve.

Možnost ponovne uvedbe logike v šole se je ponudila s pojavom večjega števila zbirk zabavnih logičnih nalog in računalniških programov za poučevanje logike.

Logika je veda, ki proučuje metode in postopke za razlikovanje pravilnega od napačnega sklepanja. Uporabljamo jo pri matematiki, učenju jezikov, naravoslovju, tehniki in v  vsakdanjem življenju. Pomaga nam razvijati sposobnosti logičnega mišljenja, natančnega izražanja in zagovarjanja svojih stališč.

Splošni cilji predmeta:

• učenci razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in natančnega izražanja;
• usposabljajo se za vztrajno in urejeno delo;
• uporabljajo logiko pri matematiki, učenju tujih jezikov in naravoslovju ter v vsakdanjem življenju in tehniki;
• pridobivajo samozavest pri samostojnem odločanju in zagovarjanju svojih stlišč;
• razlikujejo ragumentirano utemeljevanje od slabega pojasnjevanja;
• razvijajo govor (retorika);
• razvijajo sposobnosti medsebojnega komuniciranja;
• jasno in argumentirano izražajo svoje misli;
• se usposabljajo za timsko delo;
• spoštujejo argumente drugih;

Matematična delavnica sestoji iz treh enoletnih izbirnih predmetov (Matematična delavnica 7, Matematična delavnica 8, Matematična delavnica 9), ki se zaporedoma navezujejo na vsebine pouka matematike sedmega, osmega oz. devetega razreda devetletke. Učenec lahko obiskuje ta predmet npr. v 7. in 9. razredu, ni nujno vsa tri leta.

Predmet je namenjen učenkam in učencem različnih matematičnih sposobnosti.

Čeprav se ta predmeto pomembno navezuje na pouk matematike pa obstajajo med obema premetoma temeljne razlike. Pri rednem pouku matematike je nekoliko večji povdarek na oblikovanju matematičnih pojmov in pridobivanju proceduralnih in problemskih znanj, pri matematičnih delavnicah pa gre predvsem za zanimiv način uporabe matematičnega znanja, več je izkustvenega učenja vsebin, znanje matematike se poglablja v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri pouku matematike. Drugačne so tudi metode dela. Gre predvsem za aktivne oblike dela, prilagojene interesom in sposobnostim učencev. Veliko je samostojnega ali skupinskega preiskovanja, aktivnega pridobivanja izkušenj npr. z risanjem, tlakovanjem, igranjem, modeliranjem z materiali, izdelava plakatov, reševanje razvedrilnih nalog (križanke, logične besedilne naloge, labirinti, …), različni zapisi števil, naloge z vžigalicami, ugibanje števil zaporedja, kjer si učenec izmisli neko pravilo, … itd.

Učenci oblikujejo pozitiven odnos do matematike, pridobivajo izkušnje in jih povezujejo z matematičnimi znanji, razvijajo sposobnosti opazovanja, spremljanja lastnega načina razmišljanja, prostorsko predstavljivost.  Tudi ocenjevanje je prilagojeno oblikam dela in se bistveno razlikuje od ocenjevanja pri rednem pouku.

Učenci lahko izbirajo med tremi športnimi predmeti (naravoslovno tehnični sklop): Šport za sprostitev, Šport za zdravje, Izbrani šport. Program se izvaja v 7., 8. in 9. razredu in mu je namenjenih 35 ur pouka. Je vsebinsko, organizacijsko in metodično zaokrožen v tri samostojne dele. Učenci lahko izbirajo tudi med štirimi  plesnimi vsebinami (družboslovno-humanistični sklop): Ples, Standardni plesi in Družabni in starinski plesi.

CILJI:

• program dopolnjuje spoznavanje novih športov, ki so pomembni z vidika kakovostnega preživljanja prostega časa;
• uresničujejo skrb za skladen telesni razvoj in zdravo življenje;
• razumejo pozitivne učinke redne športne dejavnosti in pridobivajo trajne športne navade.

Učencem nudi možnost, da širijo svoje znanja o verstvih in etiki in tako spoznavajo druge kulture in verstva v primerjavi s krščanstvom.

CILJI:

• oblikovanje zavesti o samem sebi;
• razvijanje sposobnosti razumeti druge ljudi;
• spoznavanje različnih religioznih in nereligioznih pojmovanj sveta in življenja;
• spoznavanje vloge verstev pri oblikovanju različnih civilizacij;
• usposabljanje za kritičnost do negativnih pojavov v zvezi z religijo;
• priprava učencev na kritičen in konstruktiven vstop v moderno družbo.

Je triletni predmet, ki se izvaja v 7., 8. in 9. razredu. Učenci lahko izbirajo med tremi predmeti: Obdelavo lesa, umetnih mas in kovin. Učencem ponuja nova spoznanja o tehnoloških lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja pri uporabi orodij za njihovo obdelavo.

CILJI:

• učenci pravilno in varno uporabijo delovne pripomočke in stroje pri obdelavi gradiv;
• razvijajo svoje ročne spretnosti, z uspešnim delom in končnim izdelkom si krepijo ustvarjalno samozavest;
• izdelajo izdelek iz posameznih gradiv, iščejo boljše tehnološke rešitve;
• navajajo se na delo v skupini (sodelovanje, uveljavljanje svoje zamisli…);
• pridobijo si izkušnje pri obdelavi gradiv, ki so potrebna v vsakdanjem življenju.

CILJI:

• učenci si utrjujejo znanje knjižnega jezika;
• si razvijajo sposobnost izražanja;
• razčlenjujejo časopisni in revialni tisk;
• tvorijo raznolika informativna ter interpretativna publicistična besedila;
• poglabljajo temeljne jezikoslovne pojme;
• usposabljajo se za zbiranje naše kulturne dediščine in za delo na terenu;
• spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike novinarskega sporočanja;
• si razvijajo pozitivno razmerje do slovenskega jezika.

CILJI:

• razvijajo zmožnosti opazovanja, predstavljivosti likovnega mišljenja, likovnega spomina in domišljije;
• razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti;
• bogate in ohranjajo zmožnosti za likovno izražanje;
• ob rokovanju z različnimi materiali in orodji razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah;
• razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov.

Je triletni predmet, ki se izvaja dve uri na teden, in sicer: v 7., 8. in 9. razredu. V 7. in 8. - 70 ur, v 9. - 64 ur.

Pri pouku se uporabljajo učbenik, delovni zvezeki, kaseta ipd.

Splošno izobraževalni pomen - uporabnost v

• nadaljnem izobraževanju,
• poklicnem delu,
• komunikaciji.

CILJI:

• poslušanje in slušno razumevanje;
• govorno sporočanje;
• branje in bralno razumevanje;
• pisanje in pisno sporočanje;
• samostojno učenje.

CILJI:

• razlikujejo vokalno, vokalno-instrumentalno in instrumentalno glasbo;
• razvijajo sposobnosti aktivnega sprejemanja daljših glasbenih del;
• razumejo sintezo besedne in glasbene umetnosti;
• znajo uporabljati informacije v priročni literaturi in računalniških programih.

CILJI:

• razširjajo prostorske predstave o svetu in domači deželi;
• spoznajo načine prilagajanja človeka različnim klimatskim in drugim naravnim pojavom;
• urijo se v uporabi preprostih terenskih raziskovalnih metod.

CILJI:

• trdneje poveže teorijo z vsakdanjim življenjem;
• spozna terenske in eksperimentalne metode dela;
• tesneje poveže biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanju;
• spozna in poglobi spoznanja o nujnosti sonaravnega bivanja;
• bolje spozna značilnosti Slovenije, zlasti njeno vrstno raznolikost;
• poglobi spoznanja o nujnosti varovanja naravne in živih bitij v njej;
• spozna pomen varovanja rastlin;
• spozna uporabno vrednost rastlin.

ASTRONOMIJA Mentor:Damjan Kobale OPREDELITEV PREDMETA:

je triletni predmet, ki se izvaja v 7., 8. in 9.razredu.Učenci lahko izbirajo med tremi astronomskimi predmeti: (Luna,Zemlja, Sonce), (Daljnogledi in planeti) in (Zvezde in vesolje). Pri astronomiji si učenci pridobijo temeljna znanja pri raziskovanju Osončja in galaksij z uporabo teleskopa, spoznavajo zakonitosti gibanja Lune in Zemlje okrog Sonca.

• spoznavajo značilnosti našega Osončja, galaksij s pripravo referatov ter plakatov ;
• naredijo in raziskujejo model sončne ure;
• na astronomskih večerih se naučijo opazovati Luno, planete, zvezde, galaksije s pomočjo daljnogledov in teleskopa;
• znajo uporabljati zvezdno karto in opazovati posamezna ozvezdja skozi vse letne čase;

RETORIKA Učitelj: Silva Hajšek OPREDELITEV PREDMETA:

Namen retorike je, učence seznaniti z etiko dialoga, razliko med slabimi in dobrimi argumenti, oblikami prepričljivih govorov, ki so odvisni seveda od značajev (govorcev)  in strasti (poslušalcev) in zgodovino retorike. Je enoletni program, predviden za učence  9. razreda.

CILJI:

• učenci spoznajo, da retorika ni znanost ali umetnost, temveč veščina (spretnost oz. tehnika);

• razumejo družbeno odvisnost uspešnega prepričevanja;

• spoznavajo nenapisana pravila, ki vodijo pogovor;

• spoznajo osnovne elemente argumentativnega postopka;

• usvojijo osnovne elemente komunikacijske situacije.

OPREDELITEV PREDMETA:

Enoletni predmet (razred: 7., 8., 9), pri katerem spoznajo odnose med živimi bitji in njihovim okoljem ter načine onesnaževanja kopnega, vode in zraka. Spoznajo vpliv sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme in bivalno okolje človeka.

• CILJI:

• učenci se zavedajo potrebe po ekološko ustreznem ravnanju z okoljem in po njegovem varovanju;

• opredelijo ogrožena okolja v domačem kraju in predlagajo ukrepe za zavarovanje;

• raziskujejo naravno dediščino v svojem kraju;

• znajo razložiti medsebojne vplive med organizmi in njihovo povezanost;

• znajo smiselno razložiti pomen smotrnega gospodarjenja za obstoj ekosistemov.

SODOBNA PRIPRAVA HRANE Učiteljica: Vesna Mesarič Lorber

OPREDELITEV PREDMETA

Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane učence poučujemo o prehrani glede na zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Učijo se o pomembnosti varne, varovalne in zdrave prehrane ter načina priprave. Je enoletni izbirni predmet in se lahko izvaja v 7., 8. in 9. razredu. Namenjenih mu je 35 ur pouka.

CILJI PREDMETA

Učenci:

• 
  razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja;
• 
  nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo;
• 
  poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko- turističnih in zdravstvenih šolah;
• 
  razvijajo individualno ustvarjalnost;