UVAJALNI MESEC V SKUPINI ŽELVIC

Mesec september je v vrtcih običajno posvečen uvajanju. Tudi pri nas v vrtcu Čebelica v Gabrovki ni nič drugače. Otroci v skupini Želvic smo v svoje vrste sprejeli šest novih obrazov, novih značajev, ki so nam popestrili skupino.  Najmlajša sta komaj dobro dopolnila eno leto in tako se poleg ostalega, še počasi postavljata na svoje noge. Glede na to, da naši najstarejši v letošnjem letu že pihajo 4. svečko pa je jasno, da nam ne more biti dolgčas.

Zdaj že lahko zatrdimo, da smo začetne težave in zadrege kar lepo premagali.  Solzice v očeh so se v večini posušile in vse lažje se zjutraj ločujemo od mamic (še lažje od atijev) in jih spet pričakamo potem, ko se naši polni trebuščki po kosilu spočijejo.

Da bi bilo naše spoznavanje čim lažje in prijaznejše, sva se vse od prvega dne trudili, da so otroci prihajali k nasmejanima vzgojiteljicama in s starši vzpostavljali zaupen odnos medsebojnega spoštovanja. Tako so malčki lažje prehajali iz domačega v vrtčevsko okolje.

Večino časa v zadnjem mesecu smo posvetili eni osnovnih otrokovih potreb – igri. Pustili sva jim dokaj proste roke pri izbiri igrač in »soigralcev«, jih le opazovali in tako spremljali njihovo vključevanje med prijatelje v skupini.

Kratke vodene dejavnosti v jutranjem krogu so se iz tedna v teden podaljševale, saj smo vedno bolj uspešno in dlje sedeli ob pozdravu, pesmi in pogovoru. S socialnimi igrami smo si skušali zapomniti imena naših prijateljev, naše in njihove znakce, ki nam označujejo obešalnike, ležalnike in povedo koliko nas je v vrtcu na kateri dan v tednu.

Izbrali smo si pesmico, ki nas vsako jutro združi, da počasi začnemo z delom, prav tako pa smo se v eni od pesmic učili »graditi« prijateljstvo. V jutranjem krogu smo s prijatelji spletli skoraj čisto pravo »pajkovo« mrežo oz. mrežo prijateljstva.

Ugotovili smo, da moramo za dobro počutje v vrtcu upoštevati tudi nekatera pravila, za katere smo piktograme razobesili na vidna mesta v igralnici in garderobi. Teh se bomo skušali držati skozi celo šolsko leto in zato bova poskrbeli za redno obnavljanje tekom dnevne rutine.

Mesec september je minil, kot bi mignil.  Obe sva veseli, da smo tako hitro postali »domači« in se tako vsi skupaj radi vsakodnevno vračamo v naš vrtec, v našo igralnico k novim prijateljem.

Vzgojiteljici Mateja Fortuna

in Laura Horvat

Mojca Pokrajculja, kot uvod v teden otroka v Vrtcu Čebelica

Prvi teden oktobra je posvečen otroku in tudi v vrtcu Čebelica se takrat še posebej potrudimo, da jim nudimo pestro izbiro dejavnosti. Nekako tradicionalno je že, da je en dan v tednu posvečen lutkovni predstavi, ki jo za otroke pripravimo vzgojiteljice. Tokrat smo Pikapolonicam, Želvicam in Metuljčkom, uprizorile pravljico Mojca Pokrajculja,  ki nam je do neke mere že poznana, vendar obstaja v različnih verzijah. V prav vseh pa je zvita lisica, tista tatica, ki poliže med v shrambi medtem ko ostali spijo.  In kljub temu, da  je skušala krivdo spet prevaliti na zajčka, so jo tudi otroci »spregledali« in jo okarali. Tako se je lisička zajčku na koncu še lepo opravičila in postala sta prijatelja.

Prijateljstvo pa je tudi ena od vrednot, ki jo skušamo doseči  in obdržati v našem vrtcu. Ves čas se pogovarjamo o tem, kako se moramo vsi truditi, da se bomo razumeli med seboj in tako prijetneje sobivali v vsem času preživetem v vrtcu, ne le v tednu otroka.

Za Želvice, Metuljčke in Pikapolonice Laura Horvat