Kljub poletnim počitnicam v vrtcu ne počivamo. Tudi otrok ni ravno malo. Za njih se odvijajo različne sprostitvene dejavnosti. Otroci se družijo iz različnih skupin. Prav zabavno zna biti. V zadnjem tednu počitnic smo dve skupini, skupaj 40 otrok, spoznavali življenje tabornikov. Tudi vreme nam je šlo na roko. Bili smo lahko veliko zunaj. Najprej smo si preko spleta pogledali posnetke različnih taborniških skupin ter dobili predstave o življenju in pomenu taborniškega življenja. Nato smo si skupini izbrali ime, izdelali svojo zastavo, rute, naučili smo se taborniškega pozdrava, taborniško himno… Najbolj zanimivo pa je bilo na prostem, ko smo dvigali svojo zastavo, prepevali taborniško himno, postavljali šotor, se v njem igrali, kurili ogenj, pekli koruzo, hrenovke …

Kar prehitro je minil teden, ko smo se poslovili od prijateljev, ki odhajajo v šolo in začeli na  novo, v novo oblikovanih oddelkih, z novimi prijatelji.  A tudi to bo lepo, o tem ne dvomimo.

Fotografije dejavnosti si lahko pogledate tukaj .

Za male čebelice Marinka Lenart

Vedoželjnost naših otrok nas je vodila, da smo ob temi »Varno s soncem«, ki jo imamo vsako leto v poletnih mesecih, nadaljevali z raziskovanjem vesolja in našega osončja. Raziskovanje  je potekalo preko iskrivih vprašanj in zanimanj naših otrok.

Otroci so naše osončje spoznavali preko didaktičnih pogovorov, igre in lastne ustvarjalnosti. Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. Kako pa je s soncem in letnimi časi? Tudi to smo si pogledali preko spleta in si ponazorili s pomočjo svetilke. Domišljijsko smo potovali na Sonce, Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Predstavo o poletih na Luno in dogajanju v vesolju so otroci dobili preko posnetkov izstrelitev raket, vesoljskih odprav astronavtov in fotografij v knjigah in preko računalnika.

Skupaj smo izdelali plakat planetov v našem osončju. Otroci so kaširali, barvali planete, jih razvrščali po velikosti in po vrstnem redu oddaljenosti od sonca. Spoznali smo značilnosti posameznih planetov. Vsi skupaj smo se veliko novega in zanimivega naučili.

Pogoji življenja na Zemlji so čisto drugačni, kot kjerkoli drugje v vesolju. Tu imamo zrak, vodo in pridelujemo hrano. Na nas deluje gravitacija, ki jo čutimo kot silo teže.  V vesolju pa je sila teže drugačna. Ponekod je ne čutimo, drugje je manjša, ponekod pa je tako velika, da bi se takoj spremenili v pašteto.  Tudi hoja astronavtov v vesoljskih oblekah je drugačna kot naše sprehajanje po Zemlji.

Ob prebiranju knjige Vida Pečjaka Drejček in trije marsovčki, slikanic Zvezdice Zaspanke, Malica v vesolju in Luna gre na pot so še dodatno doživljali fantazijsko dogajanje v vesolju. Če je Sonce veliko kot krožnik, so planeti veliki kot različni plodovi (lešnik, oreh, čičerika, soja, ješprenj…) ali različno napihnjeni baloni ali različno velike krogle iz papirja.

Kakšno pa bi bilo življenje na Zemlji brez vročega sonca? Sonce je kot žareča krogla, ki nas boža svojimi toplimi in svetlimi rokami.

Še in še bi lahko naštevala o vesoljskem dogajanju, saj so tudi vprašanja zvedavih otrok segala v neskončnost, tako kot je neskončno naše vesolje. Tudi za naše otroke je v njem še veliko skrivnosti, ki jih bodo morda odkrili, ko zrastejo. Kdo ve, morda pa se bodo že oni prevažali po naši galaksiji v pravih raketah?

Fotografije dejavnosti si lahko pogledate tukaj .

Za male Pikapolonice Marinka L. in Simona R.

V soboto, 14. 6. 2014, smo se otroci vrtčevske skupine »Metuljčki« udeležili Litijskega teka 2014. Z vzgojiteljicama smo se zbrali na ploščadi pred občino, nato pa smo skupaj odkorakali proti startu, kjer smo se pripravljali na začetek teka…visoki start, nizki start, eno roko naprej, drugo nazaj, nogo naprej…uf, kar nismo vedeli, kako bi se pripravili. Nato pa kar naenkrat zaslišimo: »Tri , štiri, zdaj!« In smo pričeli teči. Tekli smo, tekli, kolikor je bilo mogoče…leva, desna,  leva, desna…gremo, »šibat«…Toooo, in cilj je bil naš! Vsi smo pretekli progo in dobili medalje! Zmagali smo!

Na cilju je do nas prišla gospa s številkami. Naš Blaž je izmed vseh malih tekačev izžrebal srečnega nagrajenca, ki je prejel vožnjo s kočijo v Medvedkovem brlogu. Izmed vseh pa je izžrebal kar samega sebe.

Na teku smo vsi uživali in se neizmerno zabavali. Sobotno dopoldne smo preživeli v krogu družine in svojih prijateljev, pa še razgibali smo se. Litijski tek 2015 naj nas pričakuje!  

Mag. Simona Hribar

Igra in spomin nanjo vse poneseta nazaj, v čas otroštva, ko smo se brezskrbno igrali. Igra nam je pomenila vse in hkrati nič, saj se nam je zdelo samoumevno, da se igramo. Sčasoma pozabimo na igro, vendar kljub temu v nas ostane kanček otroške nagajivosti. Tudi danes se otroci igrajo. Igrajo se na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti. Igrajo se na svoj način, ki ga poznajo in razumejo le oni sami. Pri igri moramo pustiti otrokom prosto pot in jih pri tem le spodbujati. Otroci skozi igro razvijajo svoje inovativnosti. Torej, ko se sprašujemo, kaj ponuditi otrokom, se moramo zavedati, da ima igra velik pomen in lahko z njo dosežemo velik učinek. Za otrokov razvoj so igre zelo pomembne, saj  se otrok ob njih razvija in utrjuje govor, motoriko, čutila, miselne sposobnosti, ustvarjalnost, spoznavanje med vrstniki … Vse te lastnosti, ki jih otrok pridobi pri didaktičnih igrah, pridobi tudi pri običajni igri, le da pri  didaktičnih igrah otrok ni tako svoboden kot v prosti igri, saj imajo te točno zastavljen cilj.

Veliko takšnih iger smo se igrali v tem šolskem letu, mogoče celo malo več, kot po navadi,  ker je bilo to naše prednostno področje. Z njim je bila povezana naša zaključna prireditev. Na njej smo pokazali različne igre s pravili, s področja gibanja, narave, jezika, umetnosti in družbe ter ob tem osvajali različne zastavljene cilje. Starši in drugi obiskovalci, so opazovali in  uživali ob tem, kaj vse so zmožni pripraviti tako majhni otroci. Fotografije zaključne prireditve si lahko pogledate tukaj.      

Za male čebelice Marinka L.   

V oddelku vrtca na Dolah smo že dlje časa razmišljali, da bi imeli svoj vrt. Željo smo uresničili. Naša marljiva hišnika sta nam pri tem tudi pomagala. Pripeljala sta zemljo in nam pomagala zastaviti vrt. Otroci pa so nato pridno razmišljali, kaj vse bi lahko imeli na vrtu. Naredili so skico vrta. Ker vrtiček ni tako velik kot bi si želeli, smo pri izbiri zelenjave bili omejeni. Zato smo na naš vrtiček posejali korenček, fižol, bučke, čebulo, zasadili dva paradižnika in papriki, nekaj zelja in še malce krompirja. Označili z tablicami in sedaj pridno čakamo kaj bo pokukalo iz zemlje. V načrtu še imamo, da si bomo uredili še Zmajčkov zeliščni skalnjak. Otroci že pridno prinašajo sadike za zasaditev skalnjaka. Če nam ne bo nagajalo vreme, bomo imeli skalnjak že v naslednjih dneh.

Otroci bodo tako imeli možnost opazovati rast rastlin, se učili skrbeti za njih in si s tem navajali na delovne navade, ki so še tako potrebne.

Naše vrtičkarje si lahko ogledate tukaj .

Vzgojiteljici, Doroteja in Jasna

V aprilu, na dan družin, smo v vrtec povabili babice in dedke. Babice in dedki so vez med preteklostjo in sedanjostjo ter velik vir različnih zgodb. Vezi, ki se stkejo med vnuki in starimistraši, so trajne in nepozabne. Ob prezaposlenosti staršev so dodatni podporni steber v družini. Ob njih postanejo vnuki zrelejši, stari starši pa bolj mladostni.

Prav zato smo jih povabili v vrtec in z njimi organizirali »medgeneracijsko olimpijado«. Za otvoritev olimpijade smo pripravili program z mjuziklom »Mali medo« in pesmicami, posvečenimi babicam in dedkom. Sledile so igre na vrtčevskem igrišču. Razdeljeni smo bili v štiri skupine in se pomerili v različnih igrah. Mlajši in starejši so uživali v igrah ter s tem pokazali, koliko jim pomeni medgeneracijsko druženje. Igre so potekale v športnem duhu: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!« Ob zaključku iger so jim vnuki podelili »olimpijske kolajne« za sodelovanje. Skupaj smo zapeli tudi našo Zdravljico - slovensko himno.

Ob soku, sadju in čokoladnih kroglicah, ki smo jih pripravili prejšnji dan, smo se še malo poigrali in poklepetali. S tem srečanjem smo nepogrešljivim babicam in dedkom polepšali dan, za kar so nam bili zelo hvaležni. Vedno znova, kadarkoli jih gostimo v vrtcu, ugotavljamo, da so le dodatni vir ljubezni, ki je v življenju ni nikoli preveč. Slike "medgeneracijske olimpijade" si lahko pogledate tukaj.                                                                                                                                                                                                                                                                    Za male Pikapolonice Marinka L. in Simona R.

Otroci in vzgojiteljici v skupini želvic, smo se v mesecu marcu pogovarjali tudi o naših družinah, spoznavali sebe in svoje prijatelje ter ugotavljali od kod prihajajo dojenčki. Ob obeh praznikih deklet mater in žena ter seveda 40 mučenikih, ko na očke nismo pozabili, smo želeli medse povabiti naše starše in jim pokazati kaj smo se naučili. Žal so nas malce prehitele norice, zato smo morali prestaviti naše srečanje na april in ga končno tudi izpeljali.

Priprave na nastop so v nas vnašale ustvarjalni nemir in tako smo komaj komaj dočakali četrtkovo popoldne, ko so se v igralnici zbrali naši starši. Prikazali smo jim prirejeno dramatizacijo zgodbice Medved išče pestunjo in jim zapeli nekaj pesmic, ki smo jih spremljali tako z Orffovimi, kot tudi z lastnimi inštrumenti. Na koncu smo jim podarili cvetlice z našimi fotografijami za spomin. Seveda pa starši niso odšli brez posladka, ki smo ga že dopoldne, ravno tako izdelali sami.

Otroci so  resnično dali vse od sebe in se prav vsi po vrsti izkazali, tako dva najmlajša, kakor tudi oni najstarejši. V njihovih očeh sta dobesedno sijala zadovoljstvo in želja po pohvali in s tem potrditvi izrečeni od njihovih staršev.

Koliko topline človeku v srce prinese nasmeh, dotik ali lepa beseda, ki da vedeti, da smo opaženi…                                                   

Vzgojiteljici                 

V aprilu smo v vrtec povabili g. Jožeta Hribarja, ki ima v naši skupini kar dva vnučka. Pred nami je izdelal butarico, nas seznanil  z njenimi sestavnimi deli ter predstavil  samo simboliko butarice. Ob koncu druženja  je zaigral na harmoniko, ob kateri smo veselo zapeli.

Dobili smo še en obisk, dva čisto prava zajčka. Izdelali smo jima hotel iz kartonastih škatel in verjamemo, da sta se pri nas dobro počutila. Velikonočne dejavnosti smo nadaljevali z izdelavo papirnatega piščančka, v katerem smo domov odnesli čokoladno jajce ter z risanjem mandal.  To nam je bil velik izziv. Nekateri smo pri barvanju vztrajali kar cel teden.

Ob koncu tedna nas je v igralnici presenetilo pismo velikonočnega zajčka, ki nam je prinesel darilca, medtem ko nas ni bilo v igralnici. Napisal je, da se je zgodila nesreča, ko se je pri vstopu v igralnico spotaknil in raztresel čokoladna jajčka in zajčje kruhke.  Ker se mu je mudilo obdarovat tudi druge otroke, smo si darilca v igralnici poiskali kar sami. Doma pa smo se seveda  sladkali, saj smo si to pošteno prislužili.

Nataša Božič in Simona Hribar

Namen naravoslovja v vrtcu je naravoslovje v srečanju z naravo in to z okoljem v katerem se otroci gibljejo in živijo. V tem okolju začnejo odkrivati, doživljati in spoznavati okolje hkrati z razvojem svojih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem. V času, ko lahko večino živil kupimo v trgovini, otroci skoraj ne poznajo več izvora sestavin prehrane. Narava pa nam ponuja toliko zdravilnih zelišč, da bi bilo res škoda, če tega ne bi poznali ter uporabljali. Saj vemo kaj pravi slovenski pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. V našem vrtcu imamo zeliščni vrt že nekaj let. Na najem se dela ne zmanjka, otroci odhajajo in prihajajo novi. Tako smo letos spomladi vzgojiteljici s pomočjo otrok najprej vrtiček prelopatali in pobrali iz njega vse plevele. Zelišča, ki so bila že večja smo porezali in posušili. Iz njih v zimskem času in ob različnih priložnostih skuhamo »naš domači zeliščni čaj«. Iz melise smo pripravili melisin sirup, ki smo ga tudi takoj  poskusili. Drobnjak smo uporabili pri pripravi namaza. Zasadili smo tudi nova zelišča in jih označili z imeni. Nanj je vsak otrok postavil svoj kamen z imenom in skalnjak z zelišči je bil gotov. K urejenemu vrtu sodi tudi čista okolica, zato sproti pobiramo papirje in druge smeti, ki pridejo na naše igrišče.

Vse to delo, ki ga opravljamo skupaj z otroki in z našim vzgledom, je odlična podlaga za navajanje otrok na delovne navade, ki so še kako potrebne pri otrocih. Naše delo si lahko pogledate na teh fotografijah.

Za male Pikapolonice Marinka in Simona

Velikonočni prazniki niso zanimivi za nas samo po tem, da imamo podaljšan vikend, ampak tudi po starih običajih, ki jih prinašajo prazniki.

Za večje veselje otrok nas je obiskal tudi velikonočni zajček, ki je sicer skomercializiran simbol velike noči. Običaj, po katerem zajec prinese velikonočna jajca, izhaja iz časov rimskega imperija. V Nemčiji so v začetku 19. stoletja pripravili zajčke iz testa in sladkorja. Američani so velikonočnega zajčka dobili v 18. stoletju, ko so ga tja prinesli Nemci. Že takrat so se otroci neizmerno veselili prihoda zajčkov. Če so bili otroci pridni, so jim velikonočni zajčki v gnezdeca položili jajca pisanih barv. Nam je velikonočni zajček skril čokoladna jajčka, ki smo jih vztrajno iskali, dokler jih nismo našli. Pokazal nam je veliko različnih pirhov. To nam je bila velika motivacija za nadaljnje spoznavanje običajev. Preko spleta smo si pogledali nekaj filmov, kako v različnih koncih Slovenije krasijo jajca. Poleg kuhanih jajc se krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice in praskanke. Pirhi so tradicionalna hrana za veliko noč. Omenili smo še šunko, hren in potico. Spoznali smo igre s pirhi, sekanje in trkanje pirhov.

Bili smo tudi ustvarjalni. S posebno tehniko, risanje z voskom, smo narisali lepe pirhe, izdelali kokoške in košarice iz plastenk, ki smo jih ovili v volno. Vanje smo zadnji dan pred praznikom položili pirhe. Odločili smo se, da bomo jajca obarvali na naraven način, kot so to počeli že naši dedki in babice. Skuhali smo jih v čebulnih olupkih. Da so bili pirhi še lepši in bolj sijoči, smo jih namazali z maslom ter jih postavili v izdelane košarice in jih ponosno odnesli domov.

Fotografije aktivnosti si oglejte tukaj.

Za male Pikapolonice Marinka in Simona