Ustavite vojne!
In poslušajte, kaj srce vam govori.
Odvrzite orožje!
In prisluhnite kaj srce vam veli.

Si res to želite?
Stojte, počakajte za hip!
Pomislite! Se tega res veselite?
Ste srečni z orožjem v rokah?
Ste srečni, ko vidite,
kako krvavi vam pod soncem enak?
Ste srečni v mrzlih nočeh,
ko hrepenite po domačih ljudeh?

Prisluhnite srcu le za hip…
prisluhnite duši za hip…
Prisluhnite, za mir med ljudmi.
Prisluhnite, za srečo vseh ljudi.
Prisluhnite, za svobodo ljudi.

Poglejte se!
Se kdaj smejete?
Delite prijaznost?
Ali kdaj komu namenite prijazno besedo?
Malokdaj…

Vendar, …smeh je kanček sreče,
prijazna beseda je kalček miru,
in prijaznost je korak do svobode.

Ko se boste smejali,
ko boste prijazni
in ko boste delili zastonj prijazno besedo,
šele takrat…
…takrat bo zavladal svetu mir.

TO JE LJUBEZEN

Ko utrujen si,
a ne moreš spati,
ko skačeš po trati,
ko sanjaš kot mati:
TO JE LJUBEZEN.

Ko želiš si samote,
a tudi toplote,
ko želiš si bližine,
a hkrati daljine:
TO JE LJUBEZEN.

Ko svet se ti maje
in trema te daje,
ko ob pogledu na njega
te sreča prevzame:
TO JE LJUBEZEN.

Ko zdi se ti, da
dragi pred tabo stoji,
toplota prevzame
ti vse kosti,
a ko vidiš,

da v resnici ga ni
rečeš: naj hitro
me nekdo
zbudi!
TO JE LJUBEZEN.

Brigita Volmajer, 8.b

Edina Džinič, 8.c