Učenci OŠ Dobravlje na Danskem

Odpotovali smo 18. septembra, z letališča v Benetkah-19 učencev 9. razreda in dve učiteljici. Že sam polet z letalom je bil posebno doživetje, saj je večina učencev med oblake poletela prvič. Z letališča v Kobenhavnu smo se odpeljali proti zahodu otoka Zealanda, v vas Vallekilde.

Tam so nas pričakali učenci – gostitelji in učitelji privatne danske osnovne šole »Vallekilde Hørve Friskole«. Na drogu pred šolo je poleg danske ponosno vihrala tudi slovenska zastava.

Sledilo je veselo snidenje s starimi znanci (danske prijatelje smo v Dobravljah gostili aprila 2007) in spoznavanje novih obrazov. Za lažjo premostitev zadreg je poskrbela ravnateljica šole Lisbeth Frederiksen, ki nas je povabila k slavnostni večerji v šolski večnamenski prostor. Jedi so skrbno pripravili starši, saj šolske kuhinje nimajo. Učenci so se nato odpeljali na domove k svojim gostiteljem.

Naslednji dan smo preživeli v naravi, v bližini Isefjorda, v t.i. »Nature School«. Pod strokovnim vodstvom so si danski in slovenski učenci pripravljali obrok iz »naročja« narave. Oskubili so ptiče, odrli zajca, nasolili ribe, zamesili testo za kruh in ga obogatili s sesekljano koprivo, ki so jo prej -z nekaj nerganja- nabrali v bližini. V maso za palačinke so vmešali očiščen in sesekljan šipek in lešnike. Iz jabolk, hrušk in bezgovih jagod pa so pripravili nadev za palačinke. Na voljo je bil tudi čaj iz vodne mete. Sledilo je cvrenje, pečenje, kuhanje, nato pa seveda kosilo. Slovenci smo ga jedli pod dežniki, Dancev pa kapljice niso motile.

Četrtek smo preživeli v glavnem mestu Københaven. V bundah smo se fotoaparatom nastavili ob Andersenovi morski deklici, nato pa pohiteli na obisk k slovenskemu veleposlaniku g. Gabrovcu. Ta nam povedal veliko zanimivega o življenju Dancev in delu slovenskega veleposlanika ter nam postregel s sokom in prigrizkom. Imenitno se nam je zdelo, da smo bili tam do sedaj najmlajši obiskovalci.

Bližal se je poldan in z njo menjava straže pred kraljičino palačo Amalienborg. Ogledali smo si tudi cerkev z mogočno kupolo Frederikskirken v bližini, nato pa se vkrcali v ladjo za ogled mesta z vodne perspektive - moderna operna hiša in še nastajajoče novo gledališče, pa mogočne stavbe: borza, parlament, mestna hiša… Ker za dežjem vedno posije sonce, in se to zgodi včasih tudi na Danskem, so barve meščanskih hiš ob kanalu vzdolž Nyhavna zasijale v vsej svoji lepoti. Sledil je čas za nakupovanje v smislu: vse zapravil, kupil nič. Cene so na Danskem namreč zelo, zelo zasoljene, dvakrat ali trikrat višje od teh v Sloveniji.

V petek so potekale dramska, likovna in glasbena delavnica ter izdelovanje nakita in športne aktivnosti v naravi. Učiteljici sva prisostvovali pri pouku, zvedavim učencem predstavili Slovenijo in jih naučili nekaj slovenskih besed (v zameno za nekaj danskih). Popoldne so se učenci z družinami odpravili na različne kraje – nekateri tudi v znameniti park Tivoli v glavnem mestu. Menda je bilo nepozabno.

Sobota je bila sončna in topla. Ravno pravšnja za izlet z ladjico na otok Nekselø, skupaj z gostitelji in njihovimi družinami. Povzpeli smo se na zahodno obalo, za katero so značilne strme pečine. Na vsakem koraku so grmi zrelega, temnordečega šipka.Na otoku živi le 17 ljudi, včasih so imeli svojo šolo, sedaj pa se ljudje ob praznikih zbirajo le še ob luteranski cerkvici. Na obali smo opazili kose granita, kremena, nekaj školjk, pa tudi fosile.

Poslovilni večer, ki je sledil, se je začel s skupno večerjo, ki so jo pripravile gostiteljske družine. Na voljo je bilo vsaj dvajset različnih jedi čudovitega izgleda in odličnega okusa.

Sledil je kulturni program. Dancem smo ob spremljavi harmonike zapeli pesem, jim v znak hvaležnosti in prijateljstva podarili slovensko drevo - lipo, ki jo bodo spomladi zasadili ob novozgrajenem prizidku šole.

Razšli smo se v nedeljskem dopoldnevu, polni čudovitih vtisov in novih spoznanj o sebi in drugih, vsestransko obogateni. In z gotovostjo:

Še se bomo srečali,

se videli še kdaj!

Katja Bone