Šolski sadovnjak
Nekaj o češnjah
Češnje na splošno niso zahtevna sadna vrsta, saj jih gojijo na vrtovih po vsej Sloveniji. Dobro uspevajo na globokih propustnih tleh, kjer ni visoke podtalne vode. Preveč zakisana pa tudi preveč apnenčasta tla jim ne ustrezajo najbolj.
Zimski mraz jim ne pride zlepa do živega, saj prenesejo brez škode tudi temperature pod -30 °C. So pa dokaj občutljive na spomladanske pozebe, zacvetijo namreč že v marcu. Takrat jim temperature, nižje od -3 °C, že utegnejo škoditi. V času cvetenja je škodljivo tudi dolgotrajnejše deževje, ki preprečuje uspešno opraševanje cvetov, v času zorenja pa dež povzroči pokanje plodov, katerega posledica je gnitje.
Češnje so v večini samoneplodne. To pomeni, da ena sorta češenj, (ki je klon enega osebka) potrebuje za oprašitev v relativni bližini drugo sorto. Zato v nasadih sadimo po več sort češenj skupaj, čas njihovega cvetenja pa se mora vsaj delno prekrivati.
Sorte češenj delimo glede na čas cvetenja v štiri skupine:
zgodaj cvetoče sorte,
srednje zgodaj cvetoče sorte,
srednje pozno cvetoče sorte,
pozno cvetoče sorte.
Čas zorenja je pri češnjah določen relativno, saj kakšno leto začno cveteti in zoreti prej, drugič pa pozneje. Zorijo pa v sedmih češnjevih tednih: zgodnje sorte v prvem in drugem, pozne pa v zadnjih češnjevih tednih.
Kot podlaga za češnje se veliko uporablja kar semenjak - sejanec (sadika vzgojena iz semena češnje), za bolj sušna področja pa se uporablja divji sorodnik češnje - rešeljika (Prunus mahaleb) - glej ozadje na tej strani.
| Sorte češenj, ki jih na naši šoli gojimo
|
|
| SORTA ČEŠNJE | POREKLO SORTE, ČAS CVETENJA IN ZORENJA, OPRAŠEVANJE, NAČIN DREVESNE RASTI, RODNOST, PLOD |
| Bing | Cveti pozno, zori pa v 4. do 5. češnjevem tednu. Oblikovanje izboljšane piramide ni težavno, ker je bohotivk manj. Rodnost je velika, veje so pri dobri oprašitvi bogato založene, pri čemer so plodovi zato nekoliko manjši. Plodovi so zelo okunsi in sočni, če so zreli, torej, če so temno rdeče obarvani. Spada med glavne sorte. |
| Burlat | Cveti srednje pozno, zoreti pa začne zgodaj, t.j. v 2. češnjevem tednu. Vzgoja v obliki piramide praviloma ni težavna, če veje upogibamo v zgodnjespomladanskem času, preden postane v les preveč sočen in krhek. rodi zgodaj, plodovi pa so debeli in odličnega okusa, zato sodi med pomembnejše sorte tako v Vipavski dolini, kot tudi v Goriških Brdih. Je ena glavnih sort. |
| Celeste | |
| Ferovia | |
| Giorgia | |
| New star | Cveti srednje pozno, zori pa v 3. do 4. češnjevem tednu. Kar se tiče vzgoje ni težavna, hitro raste in tudi zarodi, njeni plodovi so razmeroma debeli in sladki, tudi če barva ni zelo temnordeča, po okusu so morda nekoliko bolj vodeni, torej ne tako aromatični, kot pri drugih sortah. Zdi se, da je sorta nekoliko bolj podvržena sadni gnilobi kot druge sorte. Uvrščamo jo med glavne sorte. |
| Sunburst | Cveti med vsemi zadnja, zori pa tudi med zadnjimi - v 6. tednu. "Ubogljiva" je za vpogibanje vej v obliko piramide, njeni plodovi so običajno redkejši kot pri drugih sortah, so pa zato debelejši in sladki že, ko je njihova barva še rumenkastordeča. Spada med postranske sorte. |
| Van | Tudi van sodi med glavne sorte. |
V ozadju je strupena rastlina jesenski podlesek (Colchicum autumnalis).