Kanček strokovne razlage:
Vzorčenje ciprinidov rodu Barbus in Squalius za genetske
analize je bila prilika, da se 4 učenci naše šole seznanijo strokovnim
terenskim delom na najvišjem nivoju.
Zaradi predhodnega strokovnega sodelovanja s Primožem
Zupančičem iz Domžal, ki že več let vzorči Ciprinicde po Dalmaciji in njegovim
poznanstvom z dr. Ignaciom Doadrio iz
Narodnega muzeja naravoslovnih znanosti iz Madrida, sem bil naprošen za
organizacijo vzorčenja v Vrnivcu – pritoku Vipave med Malimi in Velikimi
Žabljami.
Na vzorčenje sem povabili Leo Vodopivec, Tjašo Rijavec,
Jureta Curka in Nejca Kodriča.
Nejc je kmalu po prihodu na prizorišče končal v water´s
škornjih in korajžno zabredel v potok kot »star« maček na odlovih. Ostali smo
slikali in opazovali, izpraševali, sam sem vedel, kakšen je protokol, saj sem že večkrat vzorčil.
Pomen genskih raziskav za območje Mediterana je izjemno, saj se
je Mediteranu zaradi presihanja in kasnejše izolacije vodotokov izoblikovala ihtiofavna z največjo gensko
variabilnostjo v Evropi in Sredozemlje se ponaša z največjo stopnjo ihtiološkega endemizma v
Evropi. Nasproti temu imamo v deltah velikih evropskih rek (Donava, Volga)
največjo stopnjo biodiverzitete. Oboje je predmet intenzivnih raziskav.
G.
Ignacio Doadrio zbira vzorce po celotnem Sredozemlju, od Pirenejskega
in Apeninskega polotoka kot z Balkana do Grčije za rodove Barbus
(mrene), Leuciscus (kleniči) in Squalius (kleni). Tako zbrani podatki
za
posamezen rod razkrivajo filogenetsko sorodnost med vrstami istega
rodu, možno
pa je tudi predvideti potek naseljevanja in stopnjo sorodnosti med
posameznimi
taksoni na nivoju rodu, vrste kot na nivoju podvrste.
Dobljeni podatki bodo pokazali specifičnost in taksonomski
položaj lokalnih populacij štrkavca in grbe v Vipavi in pritokih glede na
ostale vrste v Sredozemlju.
Za primerjalne genske analize potrebno počakati dlje.
Lokalno za nas Vipavce je pomembno zlasti, da skozi strokovni pristop uspemo
opredeliti vrednost lokalne favne, ki je ena bogatejših v Sredozemlju.
Predvidenih je več izhodov za vzorčenje ihtiofavne, a populacije večine vrst turodnih rib v stalnem upadanju. V
zadnjih 20 letih smo žal na Vipavskem zregulirali večino potokov in
odsekov Vipave, tako da je vzorčenje postalo bolj problematično kot sama
analiza. Slab znak za dogajanje v dolini, ji jo imenujemo »Zeleni vrt
Slovenije«.
Peter Valič