Mlaka nad šolo je idealne kraj za naravoslovni dan. Le spomladi jo obiščejo krastače in rjave žabe za mrest, sicer je popolnoma zaraščena z rmancem in lokvanjem. Tudi nekaj sadik rogoza in dva lokvanja lepo uspevajo. V poletnem času izgleda popolnoma zanemarjena in brez življenja, saj jo žabe in paglavci zapustijo in se podajo na letovanje v gozd.
Po pričakovanju otrok so vode v mlakah kalne, zeleno-rjave in polne žab. A ta mlaka je nekaj posebnega. Ko smo vodo zajeli, je bila tako bistra, kot bi jo natočili iz pipe. Žab ni bilo, živali tudi ne – vsaj na prvi pogled.
Zato pa je podrobnejši pregled zajete vode v kozarčkih pokazal, da v vodi le nekaj živi, kar vodo čisti: vodne bolhe. Te so za onesnaženje zelo občutljive in jih v večini mlak ni. Povsod, kjer so bile, a so v mlake naselili ribe, pa slednje te majhne rakce hitro pojedo in voda se skali.
Naše predstave o naravi so zelo stereotipne in temeljijo na naravi, ki jo je človek že »predelal«. V našo mlako se izteka zgolj meteorna voda iz gozda nad mlako, ne da bi se vanjo splakovali pesticidi iz intenzivnih kmetijskih površin.
Tako ima »naša« mlaka popolnoma čisto in bistro vodo, saj v njej tečejo vsi samočistilni procesi, ki jih ima narava na razpolago, kljub obilici humusa, ki ga dež vanjo izpere in kljub obilici listja, ki vanjo pade jeseni.
Malo vojsko prvo in drugošolcev iz Skrilj (bilo jih je 24) je bilo potrebno ustrezno zaposliti. S pomočjo osmošolk Špele in Tjaše so si otroci lahko ogledovali več preparatov naenkrat in skupina je naenkrat postala obvladljiva.
Mikroskopiranje za prvo in drugošolce je bil tudi eden od specialnih izzivov. Obneslo se je. Nikomur ni bilo potrebno razlagati, da je tista velika žival, ki jo vidi skozi okular v resnici zelo zelo »mičkena«.
Photo album created with Web Album Generator