Obisk lovcev na šoli

Slovensko lovstvo ima bogato tradicijo. Dejansko pa je zelena bratovščina zaživela v polnem pomenu besede šele v času, ko lov ni več privilegij posameznikov, pač pa splošno dostopna oblika naravovarstvenega in športnega udejstvovanja v naravi.

Posebno danes, ko nam civilizacija nudi obilico razlogov in »razlogov«, da ostanemo doma pred takim in drugačnim ekranom, ima množično lovstvo še dodaten pomen. Ljudje, ki niso v konstantnem stiku z naravo, prej ali slej izgubijo občutek zanjo. In to resnično ni dobro.

Lovci so predvsem naravovarstveniki. S svojo stalno prisotnostjo v loviščih, poleg spremljanja in skrbi za stalež divjadi, opazujejo spremembe v naravi in opozarjajo na neustrezne posege v naravo. Mnogi med njimi so odlični ornitologi, botaniki in naravoslovni fotografi.
 

Nekaj eksponatov, ki smo jih videli, je bilo res izjemnih, še iz časov, ko je bil lov nanje dovoljen. Tako smo si lahko ogledali škrjančarja, kotorno, postovko, lesno in pegasto sovo, kuno belico, dihurja in še bi lahko našteval. Lovci te eksponate uporabljajo v  vzgojno  - izobraževalne namene.

Stalno spreminjajoče se razmere v okolju otežujejo preživetje nekaterim okoljsko zahtevnim vrstam. Vse večji človekov vpliv na naravo je izničil del naravnega ravnovesja. Zlasti upad številnih vrst plenilcev je omogočil mnogim vrstam populacijsko ekspanzijo. Zato lovci v naravi z odstrelom vršijo tudi regulatorno funkcijo.

Delček bogatega poznavanja narave in divjadi sta nam na predavanju ob eksponatih in diapozitivih predstavila Borut Seminč in Edo Krašna.

Hvala

                                                                                                                                                                          Peter