Srečanja s strupenimi kačami

Kače ne pičijo – kot se to preveč pogosto sliši, pač pa ugriznejo. Strup gada in modrasa deluje na dva načina: hemotoksično in nevrotoksično. Prva komponenta strupa je krvni strup, ki žrtvi v krvi na mestu vboda povzroča pokanje sten eritrocitov in kri postane gošča, ki se ne more več pretakati po žilah, zato ugrizu sledi hematom – mesto ugriza pomodri od strjene krvi. Druga komponenta strupa deluje na živčevje in povzroča paralizo, kar pri plenu (miški, podgani) povzroči odpoved vitalnih funkcij – srčnega utripa in dihanja. To omogoča strupenim kačam, da obvladajo plen in se lahko zadostno prehranijo. Le v izjemnih primerih je strup namenjen obrambi in nikoli napadu na živali, ki kači niso plen. K sreči je količina strupa za odraslega človeka mnogo prenizka, da bi bile posledice usodne. Pri otrocih pa je zadeva resnejša. Izid ugriza strupene kače je v mnogo čem odvisen od mesta vboda. Izlitje strupa v bližini vitalnih delov telesa je mnogo nevarnejše in usodnejše, kot ugriz na koncu okončin. Za primerjavo, koliko in kako so kače v Sloveniji nevarne, se bom naslonil na statistiko. Vsaka udeležba v prometu (pešec, kolesar, motoristi, voznik avtomobila) je ca. 12 000 krat nevarnejša kot sprehod v naravi z možnostjo, da nas bo kača ugriznila in da bomo podlegli. Možnost je še mnogo nižja ob predpostavki, da pri srečanju s kačo, te ne izzivamo in prijemamo, ji ne zapremo poti in ji pustimo, da se umakne. Praviloma se nam dovolj segreta strupena kača s poti umakne mnogo prej, preden prispemo do nje.