Zanimiv »obisk« na naši šoli je v petek uprizorila črnica, pravzaprav ona in njen nesojeni plen. Za šolo je visok zid, čez katerega je padla, nazaj pa ni šlo. Črnico smo ujeli in jo nepoškodovano odnesli pod Mišje brdo. Vmes smo si jo dodobra ogledali. (fotografija1, fotografija2) 

Nič se ni ujemalo z najdeno črnico med zidom in šolo. Čemu se je pognala čez zid? Razlog, zakaj se je kača pognala brezglavo tja kamor se sicer zlepa ne bi, so razkrili otroci. Ti so na zidu šole ob učilnici fizike zagledali zelenca. Menil sem, da si je s plezanjem rešil življenje. Po dolgi in debeli uri, ko črnice zdavnaj ni bilo več za šolo, je kuščar še vedno visel tam, ker smo ga na začetku opazili.

Črnice so agresivnejše od gožev. Res niso strupene, a prijemanje z roko odsvetujem, saj je lahko tudi ugriz nestrupene kače nevaren. Črnice so odlični lovci miši, ki so njihova glavna hrana. Miši pa so glavni prenašalci človeku zelo nevarnih bolezni, kot so mišja mrzlica, borelioza in meningitis. Plazilci so na te okužbe imuni, ljudje pač ne. Predvsem zaradi slednjega, je bilo potrebno kačo odstraniti iz šolskega območja. (No, in smo jo!)

Mogoče ob tej priliki še tole: če imate na vrtu črnico, potem se ostalim plazilcem in miškam slabo piše. Ugonobi tudi modrasa in si tako zagotovi plen, ki bi si ga sicer morala deliti. V kolikor je ne nadlegujemo ni napadalna in se vedno prva umakne, velikokrat takoj, ko začuti vibracije človeških stopinj, tako da večina ljudi niti ne ve, kaj vse ima na vrtu in v okolici hiše.
Zato pa stisnjena v kot in ogrožena z ugrizi ne varčuje.

V primeru, da niste preveč boječi in vas kače ne spravijo v beg, lahko že s pozornim opazovanjem ugotovite, ali je pred vami strupena ali nestrupena kača. Zenice nestrupenih kač v Evropi so okrogle (črnica), strupenih pa elipsaste (modras).

Mišje brdo je mala zakladnica življenja. Pred leti smo našli etrurščansko rovko, ki je bila do takrat znana le iz sečoveljskih in strunjanskih solin in iz južnih obronkov Goriških Brd. Mišje brdo nudi domovnje paru kanj in skobcev. Tudi kragulj ga občasno obišče. Glede na prisotnost plenilcev, miši in manjših ptic na Mišjem brdu ne manjka.

Peter