| Šola v naravi v Rakovem Škocjanu - 7. b |
|
| Prispeval Danica |
| Ponedeljek, 21. januar 2013 20:47 |
|
V ponedeljek smo že zjutraj vznemirjeni čakali na odhod. Ko je prispel avtobus, smo hitro vanj znosili kovčke in potovalke ter se posedli. Že trenutek kasneje pa je zaigrala Tinetova harmonika, ki nam je popestrila vožnjo in ji pesmi kar ni in ni zmanjkalo. Naš šofer je medtem pogumno a nadvse previdno vozil po zdaj bolj zdaj manj zasneženi cesti. Potem pa smo prišli do zadnjega dela poti, ko smo se morali ustaviti kakšna dva kilometra od doma Rak. Snega je bilo le preveč in počakati smo morali na plug, ki nam je omogočil vožnjo do centra. Skratka, ta šola v naravi bo res zimska.Po uvodnih navodilih in kosilu smo se odpravili ven, na sneg. Eni do Zelških jam, drugi pa do bližnjega igrišča, kjer smo se učili teka na smučeh. Nekateri smo dodobra natrenirali tudi pobiranje s tal. Po popoldanskih dejavnostih je sledila dobra večerja, ob desetih pa je dom zajela čista tišina. Navsezadnje smo morali biti spočiti in pripravljeni za naslednji dan. Tudi torek je minil v znamenju zime in snega. Dopoldne sta se skupini zamenjali pri dejavnostih s ponedeljkovega popoldneva - teku na smučeh in ogledu Zelških jam. Popoldne pa smo se učili biti stezosledci. Učili smo se o živalih in nastavili tudi kamero v upanju, da bomo posneli kakšnega prebivalca gozda. Na posnetek še čakamo. Šli smo se tudi sankat. In ker je najpreprostejše pogosto tudi najboljše, smo lepo vzeli vsak svojo "lopato" in se spustili po bregu navzdol. Da o vlakcih, angelčkih, kepanju in podobnem sploh ne govorimo. Ker v sredo ni bilo pogojev za pohod do Koliševke, smo ostali v bližini doma. Spoznavali smo bogastvo gozda. Naučili smo se z vsemi čutili prepoznavati drevesa. Določene vrste zdaj prepoznamo z zaprtimi očmi, če le otipamo lubje. Igrali smo se gozdnega detektiva, ki mu je to kar dobro šlo od rok, nazadnje pa smo šli po slepi stezi. Z zavezanimi očmi sno se ob vrvici po gazi vrnili do centra. Svoje gradbene sposobnosti pa smo preizkušali ob gradnji iglujev. Nekateri od njih so bili kar prostorni in trdni, za druge, ki so bili tudi na dobri poti, pa je zmanjkalo nekaj časa. Šli smo tudi streljat z loki. Lokostrelstvo v snegu res ni običajno, ampak mi se ne damo! V prostem času po popoldanskih dejavnostih je čas, da vadimo točke za Uršulin večer, ko morajo učenci poskrbeti za "večerno animacijo". Venomer sneži. V četrtek dopoldne smo šli po poti od kotla do tkalca. Videli smo naravni most, po kateri teče cesta, in izvedeli malo več o reki Rak. Druga dejavnost je bila plezanje v naravni steni. Dobro zavarovani smo plezali strmo navzgor in se po jeklenici spustili na drugo stran globeli. Po kosilu smo k reki odnesli vso opremo za vožnjo s kanuji. Najprej so nas poučili o čolnih, veslih in vsem, kar smo še morali vedeti. Veslali smo in uživali ob zimski idilina bregovih reke. Iskat smo šli tudi kamero, ki smo jo nastavili prvi dan. Tako bomo zvečer lahko pogledali posnetke gozdnih živali. Upamo, da so se pustile posneti in nas ne bodo razočarale. Po ogledu posnetkov sledi še večerna animacija, potem pa spat. Čakalo nas je še eno zanimivo dopoldne, potem pa samo še povratek domov. V petek zjutraj smo spakirali in dobro počistili sobe. Dopoldne je ena skupina pokazala še svoje znanje o drevesih, tokrat v učilnici, medtem ko je bila druga na sankanju. Potem sta se skupini zamenjali. Po kosilu smo poskusili najti še lastnike vseh zapuščenih hlač, čevljev in rokavic (pa nam menda ni povsem uspelo) in drugega. Naredili smo še nekaj gasilskih fotografij, poslovili smo se od prijateljev z OŠ Gabrovka, potem pa smo se tudi mi odpravili domov.
|
| Zadnjič posodobljeno Torek, 22. januar 2013 14:04 |