V četrtek smo šolo v naravi posvetili naravoslovju. Dopoldne smo se posvetili terenskim vajam na kopnem, ko smo si ogledali rasline značilne za submediteran. Popoldne smo odšli na obalo, kejr smo na podlagi podatkov Arsa ob 14.35 pričakovali oseko.

Ta je sicer nastopila, a je burja, ki je pihala čez Tržaški zaliv z narivom vode preprečila pričakovano oseko. Kljub temu smo izvedli vzorčenje živali v bibavičnem pasu in si jih ogledali. Končali smo z ogledom jezerc v Fiesi, kjer smo si ogledali, kako lahko z nekontroliranim izpustom peščice tujerodnih vrst živali uničimo populacije redkih domorodnih živalskih vrst, zaradi katerih so bila jezerca v Fiesi proglašena za naravni spomenik.

Pester, naporen in programsko natrpan dan smo končali zadovoljni in utrujeni. Cilj je bil dosežen. Morje in njegova obala so živi, polni življenja za vse, ki to znajo opazovati. Sredozemlje je evolucijska kuhinja, ki je od svojih stanovalcev terjala posebne prilagoditve in strategije preživetja. Delček te biotske in prilagoditvene pestrosti smo spoznali tudi mi.

Otroci, čestitam za "gajst" in odprete oči.

Še nekaj fotoutrinkov:

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        

Peter Valič