Pri izbirnem predmetu Gledališki klub se igraje učimo prvin gledališča.

Zabavali smo se ob improvizacijskih vajah, saj so bile grimase sošolcev, ki smo jih morali posnemati, velikokrat prav nagajive. Ob plesu in igri slepih miši smo se učili uporabljati vsa svoja čutila. S pantomimo smo predstavljali prizore iz vsakdanjega življenja in se učili izražati oceno oziroma kritiko nastopov.

Brez teorije seveda ni šlo. Spoznali smo nekaj zgodovine gledališča in vrste dramskih besedil. (V srednjeveškem gledališču so lahko nastopili samo moški, veste. In ženske niso smele gledati predstav v neposredni bližini odra. Zakaj? Da ne bi odšle s kakšnim prikupnim igralcem, so se bali možje.)

Zavedeli smo se, kaj pomeni doživeto deklamirati in recitirati. Na lastni koži smo občutili, kako se lahko tremo odpravlja z dihalnimi vajami. Pa tudi sicer smo spoznavali pomen pravilnega dihanja. Tehniko glasu smo urili z različno izgovorjavo: hitro – počasi, tiho – glasno, s premori in povezano.

Za sprostitvene vaje smo izgovarjali nenavadne besedne zveze in povedi.

Povedal/a bom primer, s katerim smo vadili dobro dikcijo:

•  franaca prašarana,
•  frenece prešerene,
•  frinici priširini,
•  fronoco prošorono,
•  frunucu prušurunu.

Saj ste spoznali ime največjega slovenskega pesnika, ki smo mu dodali samoglasnike, kajne?

Pri povedi - Z Ježce čez cesto v Stožce po rožce. – pa so se večini na začetku zapletali jeziki. Toda, kot pri vseh stvareh na svetu, tudi pri teh vaja pomaga!

Vse to smo že počeli. In kaj nas še čaka v zadnji tretjini leta?

Predvsem dramatizacije. Samostojno bomo ustvarjali besedila ter manjše predstave, pri čimer bomo uporabili vse dosedanje izkušnje. Izdelali si bomo tudi kostume in sceno.

Verjamemo, da nam bo uspelo, kajti radi se igramo in IGRAMO.

Učenci 7. in 8. razreda z mentorico Alenko Meža – Hrovat

Nazaj na prvo stran