Fackino kolesarsko pot so vzpostavili in 24. maja 2002 odprli člani Heureke, kluba mladih raziskovalcev s IV. osnovne šole Celje, pod mentorstvom Mojmirja Mosbrukerja, v počastitev šolske štiridesetletnice.

IV. OŠ Celje - - Medlog - - graščina Prešnik - - Šmartno v Rožni dolini - - Šmartinsko jezero - - IV. OŠ Celje Dolžina poti: 18,5 km

• IV. OSNOVNA ŠOLA CELJE- start in cilj poti.

• BABNO se prvič omenja leta 1427 kot Babendorf. Blizu edine kmetije v naselju je bila nekdaj gostilna, v kateri se je zadrževal Karadjordje, ko je moral po napadu Turkov zapustiti Srbijo.

• MEDLOG nekoč je bila v naselju razvita mlinarska dejavnost. Anžičev mlin se je nahajal v Zgornjem Medlogu, v Spodnjem Medlogu pa Joštov mlin. Slednji je segal še v čas celjskih grofov. V mlinu je od leta 1939 do 1940. delovala ciklostilna tehnika, ki jo je vodil Franc Hribar. Iz Medloga je bil doma Ivan Krušič, ki je bil skupaj z Bezenškom, oče slovenske stenografije. Aeroklub Levec je bil ustanovljen leta 1928 v sklopu splošnega propagiranja letalstva v tedanji novonastali državi. V Celju je temelje letalstva postavil Stanislav Ropas, ki je sam zgradil prvo jadralno letalo tipa Zoegling, imenovano Celjan. Z njim je 20. julija 1931 prvič poletel z levškega letališča. Leta 2001 je klub štel 150 članov in imel 6 motornih ter 14 jadralnih letal. Na travnatem svetu južno od letališča so v smeri Medloga opazna številna črpališča podtalnice, enega izmed dveh glavnih virov pitne vode Celja.

• GRAŠČINA PREŠNIK (Mayerberg) je bila zgrajena leta 1666 kot rabensberška pristava. Najprej je bila last Mayerbergov, nato Reisingov, Grossov, Novaka. Končno jo je leta 1882 tovarnar Karel Stücker močno povečal in popolnoma uredil. Nadstropna stavba s krilom in strešnim poslopjem je sedaj stanovanjsko poslopje. SLATINA v Rožni dolini je razloženo naselje med Koprivnico in Sušnico. Leta 1893 so v Slatini pri izgradnji ceste našli rimski nagrobnik. Od kmeta Lebiča v Slatini so ponoči 14. decembra 1944 krenili partizani proti znanemu nemškemu zaporu - celjskemu Staremu piskru, kjer so z uspešno diverzantsko akcijo osvobodili vse jetnike. Med njimi je bilo 80 pripravljenih na eksekucijo naslednji dan v Mariboru. Pod naseljem Slačnik je nekdaj bil izvir kiselkaste termalne vode.

• ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI - razloženo naselje, 310 m nad morjem, pod sv. Jungrtjo (Kunigundo) nad dolino potoka Koprivnica. Naselje je dobilo ime po bohotnem cvetju sadnega drevja, ki ga je bilo nekoč tukaj obilo. V naselju imajo šolo že od leta 1818. Cerkev sv. Martina je že od daleč vidna. Prvič se omenja leta 1335, župnija pa je od leta 1766. V srednjem veku je skozi Šmartno vodila trgovska pot iz Vojnika v Žalec. V bližnjem Podturnu je bil lovski gradič gospoščine Šenek pri Polzeli.

• ŠMARTINSKO JEZERO je zadrževalnik vode z volumnom 5200000 m3 vode. Po načrtu naj bi pokril razliko med normalno in sušno vodo v reki Hudinji in prispeval k enakomernosti Hudinje kot vodnega vira. Tako so pregrado Loče na Koprivnici zgradili leta 1970 z glavnim namenom zadrževanja visokih voda, kot prihodnji vir tehnološke vode, danes pa ima predvsem rekreacijski pomen. Pred časom so turistično ponudbo podkrepili z Jezersko kraljico, ki v poletni sezoni nudi panoramske prevoze obiskovalcev. Jezero je znano privlačno rekreativno območje celjskih tekačev, kolesarjev in sprehajalcev, pester ribji zarod pa privablja tudi številne ljubiteljske in športne ribiče.

• DOBROVA - leta 1842 je bil na Dobrovi razdeljen veliki graščinski gozd s pašnikom in takrat so začele nastajati na tem območju prve kmetije. Leta 1767 je kmet Ivan Dobnik dal v vasi postaviti dve poznobaročni kužni znamenji, izmed katerih eno še stoji.

• CERKEV SV. DUHA - sodobna in smela arhitektura je celjsko sakralno gradbeništvo vnesla nove elemente. Funkcionalno smotrno in zaključeno namensko delujejo vsi objekti, vključeni v cerkev Svetega duha in prostor pred njo. Do dobe celjskih grofov je bil tu gospoščinski gozd, ki je segal vse do mesta. Na spodnji Ložnici ime ravnika Tirgut spominja na nekdanji živalski vrt. Najstarejše kmetije na Ostrožnem, v Lokrovcu in na Ložnici so zrasle šele sredi 18. stoletja.

Ideja in realizacija: Mojmir Mosbruker

Slike z otvoritve poti

© IV. OŠ Celje - Gregor Ivšek - maj 2002