• Če je svet raven, vidimo cerkvico že od začetka in hodimo proti njej.
• Če cerkvice v naravi ne vidimo, si izberemo drugo, nam bliže ležečo opazno točko (daljnovod, križišče, pritok rek..), ki leži v isti smeri kot cerkvica. Ko pridemo do nje, ponovno izmerimo azimut, izberemo nov bližji objekt na tej smeri in hodimo do njega. Tako nadaljujemo vse do cilja.
• Če hodimo po nepreglednem terenu (gozd, kraški relief....) cilja ne vidimo. Hodimo v smeri azimuta in neprestano (parni koraki) merimo prehojeno razdaljo. Prijatelj nas usmerja v pravilno smer, da z nje ne zavijemo, dokler nas na terenu še lahko vidi. Potem se nam pridruži, naravnamo kompas in postopek ponovimo. Po gibanju v določeni smeri in prehojeni razdalji, ki smo jo izmerili že na karti, pridemo do cilja.