Viteška kultura

Vitezi so opevali plemenita in pogumna dejanja junakov. Z viteškim vedenjem in dejanji ter s pesmimi so dvorili lepim gospem. Viteško pesništvo zagotovo sodi med največje umetniške dosežke fevdalne družbe. Ob cerkveni umetnosti se z viteškim pesništvom pojavi pomembna posvetna umetnost. Viteško pesništvo opisuje predvsem ljubezensko tematiko, junaška  dejanja in neizpolnjena hrepenenja. Dekleta plemiškega rodu so se lahko poročila ali odšla v samostan. Učili so jih pobožnosti, lepega vedenja, pisanja, branja, glasbe in ročnih del. Po poroki so vodile grajsko gospodinjstvo. Nekatere so dobropoznale zdravilna zelišča.

Samostanska kultura

Samostani so bili žarišča kulturnega življenja. Samostanske šole so širile znanja pisanja, branja, latinščine, zvezdoznanstva, zeliščarstva. Menihi so prepisovali in krasili knjige. Ukvarjali so se tudi z obrtnimi dejavnostmi.

Meščanska kultura

Meščani so razvijali predvsem poslovnost, a podpirali tudi znanost in kulturo. V krščanski srednjeveški Evropi je bila šola sprva v rokah duhovščine. Kmalu se je pojavila potreba po branju, pisanju, računanju, znanju tujih jezikov in splošni izobrazbi. Samostanskim šolam so se pridružile tudi mestne šole, ponekod univerze (medicina v italijanskem Salernu, pravo v Bologni, teologija v Parizu). Univerze so bile avtonomne - same so urejale svoje zadeve, zunanja oblast ni imela pravico posegati vanje. V srednjem veku je bil umetnik obrtniški mojster. Ni bil znan ali slaven. Šele proti koncu obdobja so nekateri italijanski umetniki stopili iz brezimnosti. K temu so pripomogli bogati plemiči in cerkveni dostojanstveniki, ki so opremljali svoja bivališča z umetniškimi izdelki. Gradili so nove cerkve in prenavljali stare. V mestih so gradili vodnjake, palače, mostove in spomenike.
Mesta so se sčasoma uveljavila kot kulturna središča in postajala središče gradbeništva, umetnosti in sodobnejših miselnosti. Misli so se vse bolj obračale k človeku, k njegovim sposobnostim, iznajdljivosti in znanju. Miselna obzorja so se širila s spoznavanjem antike, največ s posredovanjem Arabcev v kulturnih središčih arabske Španije ter muslimanskih in judovskih spisov. Odkrivali so anatomijo, svet in vesolje. Pojenjalo je slepo verovanje v verske splošno sprejete resnice. Pojavili so se dvom, kritiziranje oblasti in splošni porast meščanske kulture.

Pretorska palača v Kopru je dokončno obliko dobila v 15. stoletju

viteško pesništvo ni bilo samo prepevanje pesmi

prepisovanje besedil je bilo pomembno opravilo menihov v samostanih

Knjiga Anicius Manlius Torquatus Severinus Boethius(NUK, Ljubljana) vsebuje šest različnih del z matematičnimi in astrološkimi vsebinami, od tega so tri inkunabule; vezana je v pergament, ima tiskane iniciale, številne shematične lesoreze, tabele, rokopise