Plemstvo je bilo družbeni sloj, ki je uživalo podedovane ali podeljene pravice in privilegije. Ločili so nižje in višje plemstvo. Plemiški naziv je bilo, poleg dedovanja, mogoče pridobiti z izrednimi vojnimi sposobnosti (viteštvo) ali zaradi lastništva velikih posestev in druge lastnine. Nazive je podeljeval vladar kot nagrado za posebne zasluge.
V Evropi je plemstvo doživelo svoj vrhunec od srednjega veka do konca 18. stoletja. Z razvojem meščanstva je plemstvo zgubilo staro veljavo, a še zmeraj obstaja na vodilnih položajih v nekaterih državah (Združeno kraljestvo, Švedska, Španija).

Življenje na dvorcih

Plemstvo je prebivalo v dvorcih, ki so bili središča oblasti in družabnega življenja. Postavljeni so bili na pomembnih obrambnih in razglednih točkah, nastajali so tudi v sklopu mesti. Najbolj privlačni so bili utrjeni gradovi. Na Slovenskem so v srednjem veku postavili 60 - 70 gradov. Zgrajeni so bili iz lesa in kamenja. Obdani so bili z obzidjem, obrambnimi jarki, stražnimi stolpi. Znotraj obzidij so se nahajala bivalna in gospodarska poslopja (obrtne delavnice, hlevi, orožarne, skladišča). Notranjost gradov je bila mračna. Okna so bila majhna. Steklo je bilo slabo prosojno in astronomsko drago, zato so ga redko uporabljali za zasteklitev oken. Svetili so si s smolenicami in lojenkami. Tla so bila hladna in zato prekrita s slamo ali preprogrami. Greli so se s kurjenjem drv na ognjiščih in v kaminih. Oskrbovali so se z vodo iz lastnega vodnjaka. Stranišča so bila v nišah nad jarkom ali prepadom. Ločene kopalnice in lončene peči so se začele pojavljati v 15. stoletju.
Plemiči so prosti čas preživljali na lovu in ribolovu, na viteških turnirjih ali ob družabnih igrah (dama, šah, karte, igre z žogo), na maškaradah, ob pripovedovanjem zgodb. Družabne večere so popestrili z glasbo in plesom.

Plemiški nazivi (na ozemlju Evrope so se razlikovali, na splošno pa sledijo):

CESAR - je najvišji naslov za vladarja države, značilen za območja,ki so bila nekoč pod vplivom Rima. Naziv izhaja iz imena rimskega imperatorja (imperator - lat. naziv za cesarja) Julija Cearja, ki je začel združevati vse vrste oblasti v eni osebi.  Car je naslov slovanskih vladarjev (Rusija, Srbija, Bolgarija).
KRALJ - vladarski naslov, pridobljen dedno. Menijo, da izraz izhaja iz frankovskega imena Karla Velikega. Položaj je deden.  
KNEZ (PRINC) -  predstojnik večje plemenske ali ozemlje enote, pa tudi vladarski (Monako) ali plemiški naziv (Andora, Wales), ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot "princ". Izvirno je označeval "vodjo plemena".
VOJVODA - naziv visokega suverenega vladarja v celinski Evropi. Najvišja stopnja plemstva v nekaterih evropskih državah - vojvodinah (npr. Luksemburg). Velikokrat je neodvisna vojvodina v sklopu večje politične enote (cesarstva ali kraljevine).  
MARKIZ - plemič, za stopnjo nižji od vojvode
GROF - visoki plemiški naziv,ki izvira iz nemščine. Grof je v zgodnjem srednjem veku upravitelj določenega področja, ki mu ga v upravljenje podeli kralj ali cesar, kasneje,v visokem srednjem veku pa postane dedni naziv visokih fevdalcev. Področje, ki ga upravlja ali ima v lasti,se imenuje grofija, grofovstvo pa je samo dostojanstvo, ki ga nosi. 
VIKONT - plemič, za stopnjo nižji od grofa
BARON - je nižji plemiški naziv.Beseda izhaja iz latinščine in dobesedno pomeni svobodni človek ali svobodnjak.
VITEZ - nižji plemiški naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza. Vitezi so s propadanjem fevdalizma izgubili materialno osnovo in bogate zaščitnike. Mnogi so postali cestni roparji (Erazem Predjamski). Usodo vitezov in njihovega načina vojskovanja je zapečatil izum smodnika, ki je dal prednost pešcem, oboroženim s strelnim orožjem.  

Celjski grofje - najmogočnejša plemiška rodbina na slovenskem ozemlju