antična Grčija - zibelka evropske civilizacije

Začelo seje pred štiri tisoč leti. Dežela je bila gorata, podnebje sušno. Morje je prebivalcem antične Grčije predstavljalo okno v svet.

Monijci so bili uspešni trgovci, Mikenci sposobni vojaki. V temnem obdobju so se naselila grška plemena Jonci, Dorci idr. O teh dogodkih največ izvemo iz Homerjevih epskih pesnitev Iliade in Odiseje, ki sta se širili ustno in so ju zapisali šele v 6. st. pr.n.št.

Grki so živeli v mestnih državicah - polis. Najmogočnejši sta bili vojaško urejena Šparta in demokratične Atene. Grško družbo so sestavljali aristokrati (veljaki, plemiči), demos (svobodno ljudstvo), tujci ter nesvobodni sužnji. Od srede 8. st.pr.n.št. so na obalah Sredozemskega, Črnega in Jadranskega morja nastajale kolonije - neodvisne države, ki so posredovale znanje in kulturo ter so z matičnimi polis obdržale povezave.

Za prevlado v Sredozemlju so se Grki spopadli z mogočno Perzijo. Po legendarnih bitkah na Maratonskem polju, pri Termopilah in pri Salamini so odvrnili perzijsko nevarnost.

Medsebojne spore med polis so izkoristili Makedonci na severu današnje Grčije. Aleksander Veliki je v 11 letih osvojil ogromno ozemlje od Jadranskega morja in Egipta do reke Ind. Klasična kultura in umetnost se je obogatila z znanji in tradicijo vzhoda.

Zapuščina antične Grčije je edinstvena. Iz antične Grčije izvirajo izrazi politika, muzej, Pitagorov izrek, demokracija, labirint, aristokrat, olimpijske igre, vijak, tiran, alfabet, filozofija, Sizifovo delo, gimnazija, kolonija, trojanski konj, Ahilova peta, maraton idr. Dobili smo osnove prava in demokracijo. Z opazovanji in meritvami so zasnovali matematiko, fiziko, astronomijo, zgodovino in filozofijo. Postavili so temelje dramatike, gledališča, glasbe in klasične arhitekture.