kretsko-mikenska kultura - navodila za delo

Potoval boš 4000 let nazaj in spoznal prve razvite kulture (okoli 2000 pr.n.št.) na grških tleh. Kljub temu, da železa še niso uporabljali (bronasta doba), so bili zelo razviti, bogati in so bistveno vplivali na kasnejši razvoj. Predstavljali so nekakšen "most" med najstarejšimi civilizacijami in kasnejšo Evropo.

Na koncu učne enote poskušaj pojasniti fotografije v naslovni vrstici, npr. prva fotografija v naslovni vrstici prikazuje slepega pesnika Homerja, ki je avtor Iliade in Odiseje.

Potek dela:

1. Spoznaj se z učnimi cilji ("kaj znam"), ki ti povedo, kaj boš v poglavju spoznal.
2. Preberi učno gradivo. Nekateri poudarjeni pojmi so "linki" - aktivne povezave na učno snov. Ne pozabi, da so poleg besedil pomembne tudi fotografije, zemljevidi, skice.
3. V zvezek zapiši naslov učnega poglavja in prepiši tabelski zapis snovi.
4. Učno gradivo še enkrat predelaš. Če so med gradivom naloge, jih sproti rešuj. Zapišeš jih pod zapis snovi. Posamezne vsebine lahko tudi dodatno in podrobneje izpišeš v zvezek.
5. Ko končaš, še enkrat preglej učne cilje. Če "snov še ne leži v glavi", preglej gradivo še enkrat. Razlage za posamezne vsebine, ki te posebej zanimajo, poišči sam v strokovni literaturi ali na svetovnem spletu. Uredi si zapis snovi - dopiši snov, poišči fotografije, pobarvaj ključne pojme, preriši skice ipd.

Ne vrzi takoj puško v koruzo - korajža velja!

Kako se učiš?

1. Snov najprej hitro pregledaš.
2. Snov nato preštudiraš (bereš, razlagaš fotografije, pojasnjuješ pojme). Učno gradivo je razdeljeno na posamezna poglavja. V vsakem poglavju so osrednji pojmi in misli poudarjeni.
3. Poskušaš si čim več zapomniti. Za pomoč imaš v zapisu zabeležene ključne pojme, s pomočjo katerih se spomniš na vsebino. Opisuješ snov tako, da ima uvod, jedro in zaključek. Na primer: prebereš ključni pojem in ga razložiš
   • Kaj pojem pomeni?
   • Kako je do tega prišlo?
   • Opišeš dogodek.
   • Razložiš posledice.
   • Primerjaš z današnjimi, z že znanimi ipd.
4. Ko obdelaš vsa poglavja, ponoviš celo snov še enkrat. Pripoved naj ima "rep in glavo", rdečo nit in poudarke. Ne pozabi, da je treba učno snov utrjevati in ponavljati, da ostane dlje v glavi.
5. Razmisli, ali vsebino učne snovi že poznaš od kod drugod (filmi, revije, internet, razgovori). Znanje ni samo tisto, kar piše v učnih gradivih. Razmisli, ali se določene stvari, dogodki, okoliščine dogajajo tudi danes. Ugotovi, ali je danes drugače in kaj je podobno. Razmišljaj o snovi. Izmenjuj znanje s sošolci! Več glav več ve. Sprašuj in poslušaj.
6. Bodi vztrajen. Zapomni si, da je učenje proces in da se ne moreš naučiti učiti prvič ali drugič, ko poskusiš. Poskusi večkrat in na različne načine. Prilagajaj si zapis snovi (barve, podčrtovanje, miselni vzorci, izrezki ali izbor fotografij, skic ipd.)