1. Bitka na Maratonskem polju (490 pr.n.št.)

Nasprotnika sta se prvič pomerila na Maratonskem polju. Atenskih 10.000 vojakov se je spopadlo s številčno močnejšimi perzijskimi četami, ki ga je perzijsko ladjevje prepeljalo čez Egejsko morje. Grki so zapustili varno atensko obzidje in hoteli zaustaviti Perzijce, ki so se izkrcali na Maraton- skem polju, 40km severno od Aten. Hoplitska falanga se je v strnjenih vrstah pognala skozi točo perzijskih puščic in potisnila glavnino Perzijcev nazaj; hkrati sta z obeh strani pritisnili Grški krili in potolkli zbeganega nasprotnika. Perzijska odprava se je leta 490 pr. n. št. vrnila v Azijo. Vest o zmagi Grkov je kurir Fidipid nesel v 42 km oddaljene Atene. Izrekel je vest o zmagi in se od utrujenosti mrtev zgrudil. V spomin na ta dogodek so uvedli atletsko disciplino maratonski tek. Čeprav se z bitko pri Maratonu vojne niso končale, je pa grška zmaga nad dotlej neporaženimi Perzijci dala Atencem zagon.

2. Izdaja v soteski Termopile (480 pr.n. št.)

V naslednjih desetih letih sta se nasprotnika pripravljala na zmago.  Perzijci so nameravali napasti Helene s kopnega in z morja. Z velikansko vojsko so leta 480 pr.n.št. s severa vdrli v Grčijo. Morsko ožino Helespont (Dardanele) so prečkali tako, da so iz ladij naredili most. Kopensko vojsko je po morju spremljalo močno ladjevje. Atenski vladar je sklenil vojaško zvezo z nekaterimi grškimi državicami. Špartanci so se utrdili v soteski Termopile. Špartanski kralj Leonidas je z okoli 7000 možmi branil najožji del soteske. Vzdržali so na svojem brezupnem položaju v Termopilah in zadrževali ogromno perzijsko vojsko. S tem so zagotovili Atencem čas za umik. Perzijci so zmagali potem, ko je po več dnevih bojevanja izdajalec pripeljal Perzijce za hrbet Grkom in jih presenetil. Njihova junaška smrt je odmevala po vsej Grčiji. Perzijci so razdejali Atiko in požgali Atene, ki so jih prebivalci še pravočasno izpraznili.

Špartanci so se v soteski Termopile upirali do konca

Majhne in gibljive grške ladje zmagujejo na omejenem prosto

3. Grška zvijača pri otoku Salamina (480 pr.n.št.)

Pri Salamini so Grki z zvijačo uspeli pripraviti perzijsko ladjevje, da so napadli grške ladje v zalivu pri Salamini. V tej morski ožini se preštevilčno Perzijsko ladjevje ni moglo bojno povsem razporediti in po 12 urah boja so Grki dosegli odločilno zmago. Potopili so več kot tretjino perzijskega ladjevja; kopenska vojska pa je še vedno predstavljala nevarnost.

4. Plataje (479 pr.n.št.)

Perzijci so spomladi naslednje leto ponovno vkorakali v Atiko. Prebivalstvo Aten se je zopet izselilo na Salamino. Perzijci so ponovno razdejali Atene. Združeni Grki pod poveljstvom Špartancev so se na področju severno od Plataj spopadli s Perzijci in jih premagali. Plataje so prinesle preobrat. Sčasoma so jih z ostalimi polisi in uporniki v Mali Aziji porazili.

zemljevid večjih bitk

Razmisli in odgovori!

1. Zakaj je danes maratonski tek atletska olimpijska disciplina?
2. Zakaj je proga maratonskega teka dolga 42 km in 192 m?
3. Na zemljevidu poišči Maratonsko polje, sotesko Termopile in otoček Salamino!

Ljubljanski maraton danes