CELJE V PROSTORU IN ČASU

kratka zgodovina Celja

Izpolni praznine z določenimi pojmi ali letnicami. Pritisni "Preveri" za pregled pravilnih odgovorov, ki se izpišejo v besedilu poudarjeno. Pomagaj si z učnim gradivom, ki se nahaja na povezavi "Vsebina". Rešeno nalogo lahko natisneš.
Ilirsko gradišče na hribu je bila prva dokazana celovita poselitev. Keltska je v 1. in 2. stoletju p. n. š. postala ena najpomembnejših obrtnih in trgovskih središč v pokrajini . Rimski cesar je v 1. stoletju mestu podelil samostojnost in latinsko ime . Bogato in gospodarsko močno mesto so imenovali "Druga ". Mesto so vse bolj ogrožala barbarska plemena. Leta 475 so nekoč bogato rimsko Celejo razdejali Huni, ki jih je vodil . Območje so v naslednjih stoletjih strnjeno poselili poljedelski Slovani.

Od 9. do 12. stoletja o Celju ni nobenih podatkov. Leta 1322 so celjsko posest nasledili gospodje Žovneški, kasnejši grofje in knezi Celjski. Ambiciozna in uspešna rodbina si je s spretno politiko in preračunljivimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast v Srednji Evropi. Celjski knez je Celju 11. aprila podelil mestne pravice. Rodbina je po umoru zadnjega celjskega kneza , leta 1456 v Beogradu, ostala brez naslednika. Skladno z dedno pogodbo so sčasoma prevladali Habsburžani. Celje so v 16. stoletju zajela verska, kulturna in politična gibanja, ki so zahtevala reformo rimsko-katoliške Cerkve. Reformatorji ali so hoteli revno in preprosto Cerkev, ki se naj ne postavlja nad državo in njene ustanove. Zahtevali so, da naj vsak vernik bere sveto pismo v svojem maternem jeziku. V mestu je deloval tudi Primož . Rimskokatoliška cerkev je začela s protireformacijo, ki je kmalu povrnila star red, protestante pregnala in njihove objekte porušila.

Celje je bilo od propada knezov Celjskih povprečno obrtniško in sejemsko mesto na obrobju. Gospodarski razvoj je pripeljala šele železnica. Prvi vlak je v Celje prisopihal 27. aprila . Leta 1857 je bila končana "južna železnica", ki je povezovala glavno mesto Habsburške monarhije in primorski . V Celju je bilo čedalje več tujega prebivalstva, zlasti Nemcev, ki so prinesli tudi nov način življenja in mišljenja ter svež kapital. Celje se je moderniziralo. Leta smo Slovenci dobili prvi politični program, ki se imenuje . V njem smo zahtevali združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v okviru Avstrije, lasten parlament, enakopravnost slovenskega jezika ter njegovo uporabo v javnosti. Kmalu so Slovenci svoje kulturno udejstvovanje (igre, recitacije, koncerte, debate, politična predavanja) prikazovali v , ki so bile oblika srečevanj in so postale žarišča slovenskega kulturnega življenja (celjska je bila ustanovljena 19. marca ). Konec 19. stoletja so se močno zaostrili nacionalni odnosi. Vse se je delilo na "slovensko" in "nemško" - gostilne, društva, šole, kopališča, pokopališča, cerkve.

Prva svetovna vojna, ki je trajala od leta 1914 do je v mesto prinesla pomanjkanje. Vse je bilo podrejeno vojnim razmeram. Oblast je omejevala porabo. S cenzuro in propagando je težila k enotnosti in notranjemu miru. Po I. svetovni vojni je razpadla država . Slovenske meje smo si izborili tudi z orožjem. Sčasoma je nastala Kraljevina Jugoslavija s Karađorđevići na čelu. Krepil se je duh jugoslovanskega poenotenja. Celjska industrija je z odprtjem jugoslovanskega trga dobila nov zagon. Med II. svetovno vojno je nemška oblast izvajala ponemčevanje. Vojna je zbudila upor, na katerega so okupatorji odgovorili z nasiljem.

Po 2. svetovni vojni smo Slovenci kot sestavni del socialistične Jugoslavije prešli iz enega totalitarizma v drugega. Kljub vsemu je konec vojne prinesel napredek na vseh področjih. Celje je bilo eno izmed industrijsko najrazvitejših mest v državi. Zaradi pretiranega zadolževanja se je začela gospodarska kriza, ki je prerasla v politično. Država je razpadla. Od osamosvojitve Slovenije leta se v Celju razvijajo majhna podjetja z visokim tehnološkim znanjem, predelovalne dejavnosti ter storitve.