PRVA POSELITEV - STAREJŠA (HALŠTATSKA) ŽELEZNA DOBA

Območje okoli Celja je bilo poseljeno že v mlajši kameni in bronasti dobi (1000 pr. n. š. do 300 pr. n. š.). Prvo izpričano celovito in gospodarsko urejeno poselitev pa predstavljajo ostanki ilirskega gradišče na Miklavškem hribu (9. do 6. st. pr.n.š.). Postavljeno je bilo na kopi hriba, nedaleč stran od današnje cerkve sv. Miklavža (arheološke najdbe: ostanki nekdanjega obrambnega okopa z jarkom in drobna keramika). Ilire so izpodrinili močnejši in razvitejši Kelti.

KELTI - MLAJŠA (LATENSKA) ŽELEZNA DOBA

Keltski Tavriski so se v naše kraje priselili po letu 300 p.n.š. Njihov vpliv na staroselce je bil velik - postopoma so uveljavili denarno gospodarstvo in spremenili način bojevanja. Znali so pridobivati jeklo (surovo železo je krhko, jeklo pa je zelo trdna železova zlitina) in izdelke uspešno prodajati. Zlasti noriško železo, pa tudi zlato in ostalo trgovsko blago, po katerem tudi v bogatem Rimu ni nikoli zmanjkalo povpraševanja, je mestu ob plovni Savinji dvignilo ugled. Bili so mojstri izdelovanja steklenih in emajliranih izdelkov, nakita, orožja, orodja in posode. Kelti so bili nosilci latenske kulture, poimenovane po velikem keltskem najdišču La Tene, zahodno od Berna, v Švici.

Kelti so v nižini med hribom in reko postavili oppidum - mestno naselbino - ki so jo poimenovali Keleia (kelt. - zaklonišče, zavetišče).  Savinja je takrat tekla nekaj 100 metrov severneje od današnje struge. V 1. in 2. st. p. n. š. je Keleia postala ena izmed najpomembnejših obrtnih in trgovskih središč v pokrajini Norik. Poleg bogato ohranjene materialne kulture (nakit, orodje in orožje, ostanki zgradb in obzidij, različne naprave in drugi predmeti) so Kelti zapustili naslednikom tudi številna poimenovanja (Celje - Keleia, Savinja, Sava, Menina, Turska gora, Areh, Banovci, Moravci, Šmarjeta, Trenta).