Celje
lapidarij za Staro grofijo |
evidentira, zbira, varuje, raziskuje in prezentira kulturno dediščino Celja in celjske regije za časovna obdobja od prazgodovine do 1. svetovne vojne. 1. maja 1882 so v Celju odprli Mestni muzej Celje. Muzej so leta 1946 premestili v Staro grofijo. Leta 1966 se je preimenoval v Pokrajinski muzej Celje. Stalne razstave: / Od šivanke do zvezd - stalna arheološka razstava o prazgodovini na Celjskem v Stari grofiji / Celeia, mesto pod mestom - največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ« v Knežjem dvorcu vabi, da se sprehodite med antičnimi zidovi, cestami in arhitekturnimi posebnostmi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. / Lapidarij - V kletnih prostorih Stare grofije je na 440 m² na ogled rimski lapidarij, ki je še vedno ena izmed najlepših in največjih tovrstnih zbirk pri nas. / Grofje Celjski - razstava v Knežjem dvorcu o vzponu in padcu ene najmogočnejših srednjeveških fevdalnih rodbin v Srednji Evropi / Etnološka razstava v Stari grofiji o življenju in delu ljudi na celjskem območju / Kulturnozgodovinska zbirka je predstavljena v Stari grofiji. / Celjski strop > v osrednji dvorani Stare grofije sodi med osrednje zanimivosti našega muzeja. Poslikani strop je vreden posebne pozornosti, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. / Alma M. Karlin - razstava v Stari grofiji o svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji s prehoda v 20. stoletje... Več > |
|
Ulica obrtnikov |
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE > Nekdanji Muzej revolucije je svoje prostore dobil v poslopju nekdanjega celjskega magistrata. Iz oddelka Mestnega muzeja se je osamosvojil leta 1963. Leta 1991 je z osamosvojtvijo Slovenije preoblikoval vlogo v svojem okolju. Stalne razstave: / Živeti v Celju - stalna razstava o Celju in Celjanih v 20. stoletju. Najbolj odmevna je Ulica obrtnikov, kjer so tudi predstavljene stare celjske obrti. / Otroški muzej Hermanov brlog je prvi otroški muzej v Sloveniji (1995). Svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti in pomaga otrokom spoznavati in razumeti svet. / Fotoatelje in galerija Pelikan > - stekleni fotografski atelje s konca 19. stoletja z vso opremo fotografskega mojstra Josipa Pelikana. / Stari pisker >- spominski prostor žrtev nacističnega nasilja v nekdanjem minoritskem samostanu / Zobozdravstvena zbirka > - tehniška dediščina slovenskega zobozdravstva |
|
|
STARI GRAD CELJE > ogled največje utrdbe na Slovenskem iz 13. stoletja... Več >
|
|
Likovni salon
Umetniška četrt
Art kino Metropol
|
KULTURNE IN UMETNOSTNE USTANOVE Kultura nas v Celju spremlja nevsiljivo in na vsakem koraku – živahno dogajanje je rezultat dela različnih institucij, ki pripravljajo pester glasbeni, likovni, gledališki, razstavni in ostali kulturni program: /Umetniška četrt je projekt Mestne občine Celje, kjer neodvisno delujejo likovni ustvarjalci z različnih področij. V tem predelu mesta so bili nekdaj manjše trgovine in butiki, nato pa so se preselili v trgovske centre na obrobju mesta. Da bi mestna četrt kljub temu zaživela, so prazne poslovne prostore na dvoriščih Gosposke ulice in Na okopih ponudili celjskim likovnim umetnikom. Zdaj so v umetniški četrti samostojni ateljeji, v katerih umetniki dnevno ustvarjajo in občasno pripravijo manjše kulturne dogodke. Ateljeji so prostorsko nenavadni spoji zasebnega in javnega, ki združujejo funkcijo bivanja in ustvarjanja. To je najbrž eden izmed razlogov, da ostaja četrt za relativno izolirana. / Center sodobnih umetnosti Celje, vkljućen v javni Zavod Celeia Celje združuje Galerijo sodobne umetnosti, ki se nahaja v Knežjem dvorcu, razstaviščni prostor Likovni salon v vogalu Narodnega doma ter Erotično galerijo Račka v Kvartirni hiši. / Art kino Metropol > Mesto Celje je bilo med prvimi v Sloveniji, ki je gostilo potujoče kino predstave. 3.11.1896 se je odvrtela prva filmska predstava > v vrtnem salonu hotela Pri belem volu. Prvi zvočni film si je Celje ogledalo 20.12.1930 v tedanjem Mestnem kinu Dom. Film je nosil naslov »Dve srci v 3/4 taktu«. Kino Metropol je nastal leta 1936 v stavbi Ljudske posojilnice, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Leta 2004 je Društvo za ustvarjalnost Filter prevzelo v upravljanje do takrat zaprti Mestni kino Metropol. Sodelavci so člani Art kino mreže Slovenije ter Društva izbranih art kinematografov Evrope. / Hiša kulture Celje > je zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja. Ustanovljen je bil julija 2009, in sicer na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. / Plesni forum Celje >- deluje od leta 1976. V ospredju so plesno izobraževanje , lastni plesni projekti, sodelovanja in gostovanja na festivalih ter plesnih srečanjih, organizacija koncertov , prireditev in gledaliških dogodkov ter izobraževanje in umetniški razvoj mladih plesalcev. / Studio za ples Igen > - "Kot je glasba dar bogov, je ples dar angelov. Govorica telesa je univerzalen jezik, ki ne pozna političnih niti kakršnih koli drugih meja." predstavlja svojo dejavnost Igor Jelen, umetniški vodja Studia, ki deluje od leta 1980. / Slovensko ljudsko gledališče Celje >
|
|
|
v sedanjo podobo so jo prenovili leta 2010. 15. 2. 1846 so v Celju ustanovili slovensko knjižnico za duhovščino, v kateri so imeli 440 knjig. Leta 1906 so v Narodnem domu odprli knjižnico za javno uporabo. Leta 1927 je bila knjižnica v mestnem magistratu (današnji Hermanov brlog) in je imela 2000 knjižničnih enot (knjižnične enote niso samo knjige, temveč vse, kar knjižnica shranjuje; tudi plakat, razglednica, star časopis idr). Leta 2001 je skupno število izposojenih transakcij knjižnice preseglo 1 milijon. |
|
|
zbira, proučuje, hrani, restavrira in obdeluje arhivsko gradivo. Začetki sistematičnega zbiranja arhivskega gradiva v Celju segajo v začetke 19. stoletja. Arhiv je bil ustanovljen leta 1956. Dve leti kasneje je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca (Janko Orožen), po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti. Najprej se je nahajal v Vodnikovi ulici, kasneje do leta 2001 v Prothasijevem dvorcu na Trgu celjskih knezov, nato se je preselil na novo lokacijo na Teharsko cesto. |
|
