Osvobajanje evropskih držav

V Parizu je odporniško gibanje zanetilo vstajo. Nemci mesta niso branili, kljub Hitlerjevi zahtevi, naj ga zravnajo z zemljo. Mesto so osvobodile združene zavezniške enote. Francosko armado je vodil Charles de Gaulle, ameriški general George Patton pa je svojemu poveljniku Eisenhowerju poslal sporočilo: "Dragi Ike, danes sem pljunil v Seno."

Do jeseni je bila osvobojena skoraj vsa Francija in večji del Belgije. Na Nizozemskem pa so imeli Britanci hude izgube, ko so pri Arnhemu skušali zasesti ustje Rena. Oktobra 1944 so Američani zavzeli prvo nemško mesto Aachen, starodavno prestolnico Karla Velikega. Toda pred zimo je Nemcem uspelo zadržati zavezniško prodiranje na svojih zahodnih mejah.

Nekaj dni po izkrcanju v Normandiji je Rdeča armada začela ponovno ofenzivo na vzhodni fronti. Prvi napad je bil usmerjen proti Leningradu.Sredi septembra 1944 je Finska, ki se ni več mogla nadejati nemške pomoči, kapitulirala. Dobila je meje iz leta 1940, sovjetom pa je morala odstopiti oporišča in plačati vojno škodo. To je bila prva kapitulacija Hitlerjevih vzhodnih zaveznikov, druge so potem sledile kar po vrsti: osvobajanje Baltiških državic, Grčije, Albanije, dela Jugoslavije, Madžarske in Romunije.