Bitka pri KURSKU

Peta ruska gardna tankovska armada je imela skupaj z rezervo okoli 850 tankov, nemške enote, ki so se pripravljale za napad pri Pohorovki (150 km JV od Kurska) pa okoli 700, kar je pomenilo, da se bosta na razmeroma ozkem prostoru spopadli dve tankovski armadi, ki sta skupaj imeli več kot 1500 tankov. Nemški general Hoth je presenetil z napadom 500 tankov treh tankovskih divizij 2. SS tankovskega zbora, smetano tankovskih sil tretjega rajha, to je divizije Totenkopf, Das Reich in Adolf Hitler. Nasproti jim je general Rotmistrof postavil 18., 19. in 2. gardni korpus, vsega okoli 700 tankov 5. gardne tankovske armade. V veliki večini so bili to tanki /34, ki so bili gibčni, na čelu in ob bokih pa je bilo nekaj bataljonov težkih tankov Vorošilov KV1. Bili so za topove nemških Tigrov manj ranljivi, imeli pa so enak kaliber kot T34. Ko je general Hoth začutil moč sovjetskega napada, je poslal v boj še 200 tankov iz rezerve. V boju od blizu se je kmalu pokazala premoč sovjetskih T34 v gibčnosti v primerjavi s sicer močnejšimi Panterji in Tigri. Izgube pri Nemcih so začele naraščati, še posebej, ko so prišli v doseg protitankovskih topov 5. armade generala Žadova. Rotmistrov je tedaj na bojiščno črto poslal okrepljeno motorizirano brigado, da bi tudi na severnem robu bojipšča prestregli nemške tanke. Obe brigadi nista imeli niti toliko časa, da bi se razvili v običajno bojno razvrstitev. Kar v pohodni koloni sta napadli nemške enote ter jih, kljub velikim izgubam prisilili, da se je glavnina nemške moči ustavila in nato prešla v obrambo. Bojišče je bilo o bitki pošastno. Niti Dante si ne bi mogel zamisliti strašnejšega pekla.

Rusi so pri Kursku zbrali 40% svojih frontnih moči, 54 pehotnih divizij, 12 oklepnih korpusov in 16 mehaniziranih brigad. Ogromna koncentracija čet v izbočenem loku pri Kursku je bila idealna priložnost za Nemce, da bi odrezala frontni lok in zajeli sovjetske sile v njem, kar pa jim ni uspelo. Od bitke pri Kursku so Nemci v defenzivi. 

Ruska tankovska armada je imela skupaj z rezervo okoli 850 tankov, nemške enote pa okoli 700. Tako sta se na razmeroma ozkem prostoru spopadli dve tankovski armadi, ki sta skupaj imeli več kot 1500 tankov.

 

Nemški general Hoth je presenetil z napadom 500 tankov. Nasproti jim je general Rotmistrof postavil okoli 700 tankov 5. gardne tankovske armade. V veliki večini so bili to tanki T-34, ki so bili gibčni, na čelu in ob bokih pa je bilo nekaj bataljonov težkih tankov Vorošilov. Ko je general Hoth začutil moč sovjetskega napada, je poslal v boj še 200 tankov iz rezerve. V boju od blizu se je kmalu pokazala premoč sovjetskih T-34. V primerjavi z močnejšimi nemškimi Panterji in Tigri, so bili okretnejši. Izgube pri Nemcih so začele naraščati, še posebej, ko so prišli v doseg protitankovskih topov. Rotmistrov je tedaj na bojiščno črto poslal okrepljeno motorizirano brigado, ki je na severnem robu bojišča prestregla nemške tanke. Obe brigadi nista imeli niti toliko časa, da bi se razvili v običajno bojno razvrstitev. Kar v pohodni koloni sta napadli nemške enote ter jih, kljub velikim izgubam prisilili, da se je glavnina nemške moči ustavila in nato prešla v obrambo. Bojišče je bilo o bitki pošastno. Niti Dante si ne bi mogel zamisliti strašnejšega pekla.