Vzhodna fronta je bila eno najobsežnejših svetovnih bojišč. Potekala je od Romunije do Vzhodne Prusije ob Baltiškem morju. Na severnem delu bojišča so se borile večinoma nemške enote, na južnem pa avstroogrske, bolgarske in turške. Njihov nasprotnik je bila ruska vojska z več kot dvema milijonoma vojakov. Vzhodna fronta, za razliko od zahodne, ni bila stoječa. Frontna črta je bila dolga najmanj 1600 km in predolga, da bi jo lahko po vsej dolžini zapolnili vojaki in na njej izkopali jarke zaščitene z minskimi polji in bodečo žico.

Ruska armada je bila pred vojno ogromna, vendar brez prave poveljniške povezave ter slabo opremljena in oborožena. Zaradi slabih prometnih povezav so mobilizacijo izvajali počasi. V začetku spopadov je ruska vojska vdrla v nemško vzhodno Prusijo in avstroogrsko pokrajino Galicijo. Nemci so v Prusiji aktivirali upokojenega generala Hindenburga. Ta je brez večjih težav zaustavil in porazil rusko vojsko. Rusko vojsko je razbil na dva dela. Prvega so obkolili in porazili pri Tannenbergu, drugi del pa zrinili na težaven teren okoli Mazurskih jezer.

Leta 1915 so vzhodno fronto zaznamovale številne krvave ofenzive centralnih sil proti ruski vojski, ki so potisnile rusko vojsko na današnjo rusko – poljsko mejo. Katastrofalen poraz Rusov pa je bil ključen za zmago Francozov na zahodu - ker so se morali Nemci braniti pred Rusi na vzhodu, jim je na zahodu primanjkovalo vojakov.
Oktobra 1915 je na stran centralnih sil prestopila Bolgarija.

Leta 1916 je Rusija zelo uspešno, a z velikimi žrtvami vrnila udarec. Opogumljena z uspehi Rusije se je na stran antante vključila Romunija. Centralne sile so jo kmalu porazile in jo praktično izločile iz vojne.

V prvih letih vojne so bili porazi ruske vojske povezani z velikimi izgubami. Zmeda v gospodarstvu, anarhija in vsesplošno pomanjkanje so povzročili družbene nemire, ki so leta 1917 prerasli v revolucijo. Rusija je izstopila iz vojne, z njo pa tudi Romunija. Nemci in Avstrijci so izkoristili zmedo v Rusiji ter zavzeli Ukrajino, Krim in Zakavkazje. Mirovna pogodba med Rusijo in Nemčijo je bila podpisana naslednje leto v Brest Litovsku. Rusija je izgubila pribaltske države, Poljsko in Ukrajino, vendar so zaradi notranjepolitičnih problemov potrebovali mir.

Hindenburg zgorel! O čem je "govorila" vest, ki so jo zabeležili jutranji časniki 7. maja 1937?