NOVA OROŽJA ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE

 

V prvi svetovni vojni je trčila tehnologija 20. stoletja in zastarela vojaška taktika iz 19. stoletja. Posledice so bile katastrofalne. Napadi na sovražnikove položaje leta 1914 so še vedno potekali po vzorcu iz 19. stoletja - v zgoščenih vrstah. Ta taktika bi bila uspešna, če ne bi bilo na bojišču novih orožij, npr. mitraljeza, ki je v nekaj sekundah izstrelil toliko krogel kot cel bataljon vojakov.

TOPNIŠTVO

je v vojni odigralo pomembno vlogo. Najboljše topove so imeli Nemci. Njihovo gibljivo težko topništvo je sejalo strah in trepet med zavezniškimi vojskami. Težki oblegovalni topovi so brez problemov razbijali belgijske in francoske trdnjave. Zaradi bojevanja v jarkih so razvili minomete, ki so mino izstrelili pod strmim kotom, da je v sovražnikov rov padla skoraj navpično. Razvili so tudi nove topniške izstrelke.

JARKI in ČELADE

Zaradi novih orožij so se vojaki na bojišču morali zavarovati. Edina učinkovita rešitev je bila kopanje rovov. Od leta 1914 je fronta obtičala v jarkih, od koder se ni več premaknila. Vojaki so bili v rovih relativno varni pred sovražnimi izstrelki. Kljub temu je naraščalo število poškodb glave zaradi šrapnelov. Leta 1915 so Francozi svoje enote prvič opremili s kovinskimi čeladami. Sledili so jim Britanci s čeladami v obliki ponve poimenovane "brodie". Leta 1916 so čelade začeli uporabljati tudi Nemci.

Danes čelade uporabljajo vse svetovne vojske.

 

poglej

 

 

BOJNI STRUPI

Ker se fronta ni bistveno premaknila, so Nemci začeli iskati nove načine bojevanja. Eden izmed teh je bilo kemično bojevanje, ki je doseglo le delne uspehe saj je imelo bolj psihološki učinek. Bilo pa je tako strahotno, da ga niso uporabili več v nobeni vojni. Plini (živčni bojni plini, dražljivci - mehurjevci, solzilci, smejalni plini) so povzročili ogromno žrtev in še več poškodb, katerih število se je z uvedbo plinske maske zmanjšalo.

LETALA in CEPELINI

Za vojaške potrebe se je začelo razvijati tudi letalstvo. Sprva je to izvajalo le izvidniške akcije, kmalu po začetku vojne pa je prišlo tudi do prvih zračnih bojev in nastanka letalskih asov. Letala so v sovražnikovem zaledju izvajala tudi bombne napade, ki pa po večini niso bili uspešni, saj so letala lahko nosila le omejeno količino bomb, bombe pa so bile odvržene po občutku pilota. Nekoliko bolj učinkoviti so bili cepelini, ki so nosili večje tovore in so ogrožali tudi London.

BOJEVANJE NA MORJU

Na morju, ki so mu do začetka prve svetovne vojne kraljevale velike bojne ladje, so se pojavile podmornice, ki so se izkazale kot zelo učinkovit bojni stroj pred katerim sovražnik ni imel nobenega protiorožja. Šele neomejena podmorniška vojna je zaveznike prisilila, da so začeli razvijati protipodmorniška orožja (globinske bombe, prisluškovalne naprave, lovce na podmornice). Ladje so sestavljali v konvoje, ki so jih ščitile bojne ladje.

PEHOTNA OROŽJA in TANKI

Britanci so izdelali oklepno vozilo, ki je lahko brez problemov prečkalo sovražnikove jarke in žične ovire. Vozilo so poimenovali Tank. To vozilo, sprva zelo nerodno, okorno in nezanesljivo, je v naslednjih desetletjih popolnoma spremenilo način bojevanja.
Nova orožja so prišla tudi v pehoto. Proti koncu vojne so v enote začele prihajati lažji puškomitraljezi s katerim je lahko rokoval en sam vojak. Pojavile so se tudi ročne bombe in plamenometalci.

 

poglej

 

 

 

 

 

Vir: www.google.com, www.firstworldwar.com