POPLAVE

Največ poplav nastane zaradi obilnega deževja, namočenih tal in včasih zamašenih ponorov (na krasu). Tudi pretirana ali neustrezna regulacija rečnih korit povzroči hitrejše odtekanje vode v strugi. Zadrževanja visokih voda ni in na prehodnih mestih in zožitvah prihaja do poplav. Pred poplavami se varujemo z gradnjo nasipov, zadrževalnikov, zagotavljanjem razlivnih območij, pametnimi regulacijami, pogozditvami ipd. Ukrepi morajo biti smotrno načrtovani, v celoti izvedeni in izpeljni na vsem območju vodotoka.

skupni pretok vode skozi Celje v povprečnem letu

Celje leži na najnižji točki Celjske kotline in zbira vodo celotnega porečja Savinje; tudi počasni tokovi podtalnice so usmerjeni k najnižji točki. Zaščita pred poplavami zajema urejanje rečnih brežin, regulacijo Savinje v 50. letih prejšnjega stoletja, izgradnjo brvi - most brez opornih stebrov, ki bi zadrževali naplavljen material, dvignjen obrežni ozelenel nasip reke na najvišji nivo vode v zadnjih 100 letih, ločitev kanalizacije in odtoka meteornih vod ter izgradnja loput na kanalih, da voda iz reke ob visokih vodostajih ne prodre po kanalih na ulice ter urejanje pritokov Savinje.

Poplave na kraških poljih nimajo značilnosti navadnih rečnih poplav. Kras ob padavinah deluje kot spužva, ki zadržuje vodo, tako se na kraških poljih pojavijo izrednejše ojezeritve predvsem zaradi zvišanja gladine kraške vode v vsej okolici polja. Več padavin ustvarja višje poplave. Poleti se gladina kraške vode zniža pod raven polja, takrat so polja suha, v deževni dobi se gladina zviša nad raven dna polja, kar vidimo kot poplavo. Ojezeritve na Cerkniškem polju trajajo okrog pol leta, na Planinskem polju okrog tri mesece na leto. Te ne povzročajo škode, razen seveda včasih na poljščinah. Čiščenje ponorov lahko le malo prispeva k zniževanju in skrajševanju izjemnih poplav. Voda potrebuje prostor. Poplave so naraven pojav, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njegove posledice, kar moramo upopštevati pri načrtovanju rabe prostora. Naselja so že naši dedje gradili na višjih legah, zemljiško izrabo so prilagodili poplavnim območjem.

poplava v Celju, 1954

SUŠE

Suša je izredno stanje v naravi, ko v daljšem obdobju primanjkuje vode (padavin, podtalnice, vlage v prsti, pitne vode). Ločimo meteorološke suše (vremenske - če daljše obdobje ne dežuje), kmetijske suše (če v določenem času pade premalo dežja za potrebe rastlin ali živali) in hidrološke suše (ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša). Zaradi suš se zmanjšuje kakovost ali količina pridelka, uničene so letine, poškodovani trajni nasadi, gozdovi in uničena tla.

Pred sušo se zaščitimo tako, da uporabljamo takšne vrste kmetijskih kultur, ki ne potrebujejo veliko vode in dobro prenašajo vročino, gradimo namakalne sisteme, ustrezno obdelujemo kmetijska tla in varčujemo z vodo (uporaba pitne vode za namakanje ali potrebe industrije, zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd).