Kaspijsko jezero

Predstavlja južno mejo Evrope in Azije. Je največja površina celinskega vodovja na Zemlji. Leži v reliefni depresiji (- 28 m), povprečna globina jezera pa je 192 m. Jezerska voda je polslana (13 ‰), kar pa ni posledica vsebnosti natrijevega klorida (kuhinjska sol), ampak natrijevega sulfata in drugih soli. Največja pritoka sta reki Volga in Ural. Jezero je brezodtočno - endoreično (nima odtokov), zato količino vode uravnava z izhlapevanjem.

Nekoč je bil največji problem zmanjševanje gadine jezera zaradi pretiranega črpanja vode za namakanje in industrijo. Danes je jezero prekomerno onesnaženo. Količina vode niha glede na spremembe rečnih pritokov in izhlapevanje; koncentracije škodljivih snovi se povečujejo, saj v enodreičnem jezeru "ne odtekajo". Zaradi naraščanja ribolova (kaviar) in onesnaževanja so ogroženi ribji zarodi jesetrov.

 

Območje Kaspijskega jezera je bilo eno najstarejših črpališč nafte na svetu. Pred 100 leti so na območju načrpali 50 % svetovne nafte. Zaloge nafte in semeljskega plina so še vedno ogromne.

 

Kaviar ali "Kaspijsko zlato" - pridobivajo iz različnih vrst jesetra. Najbolj cenjen je kaspijski črni kaviar. Leta 2000 so ga pridelali 40 ton. Na območju Kaspijskega jezera proizvedejo okoli 98% črnega kaviarja.

 

 

Jeseter je živi fosil Kaspijskega jezera. Ustreza mu rahlo slana voda. Ikre izleže na vsakih nekaj let. So mesojede ribe - lovijo ponoči majhne vodne prebivalce, ki se podnevi skrivajo.