1. TEMPERATURE - DEJAVNIKI

Temperatura na Zemljinem površju je odvisna od vpadnega kota Sončevih žarkov. Sončna energija segreje površje. Segreto površje nato seva v atmosfero in segreje zrak. Na osončenost posredno vplivajo

• oddaljenost od ekvatorja (geografska širina),
• dolžina sončnega dneva,
• bližina morja in
• relief (nadmorska višina in lega proti soncu).

V tropskem pasu padajo sončevi žarki najbolj navpično na površje in ga močno ogrevajo. Onkraj polarnega kroga v času polarnih noči sonce sploh ne vzide. Poleti je dan daljši kot pozimi in zato je tudi ogrevanje površja tal daljše. Na temperature pa vpliva tudi nadmorska višina, saj se z višino znižuje temperatura zraka.

2. MERJENJE TEMPERATUR

Temperature zraka po vsem svetu merijo v senci, v vremenskih hišicah, od 1,2 do 2 m nad tlemi, večkrat dnevno. Iz vrednosti izračunajo povpreček - srednjo dnevno temperaturo. Iz nje preračunajo srednjo mesečno in srednjo letno temperaturo (v Celju = okoli 10°C).

Vremenska hišica

3. TEMPERATURA ZRAKA SE Z VIŠINO ZNIŽUJE

Ko se topel zrak dviguje, se z višino širi in ohlaja. S spuščanjem se zrak stiska in segreva. Temperatura zraka se z višino praviloma znižuje v povprečju za 0,6°C na 100 m.

Podobno se segreje tudi zračna tlačilka, ko "pumpaš" zračnico na kolesu in se zrak stiska.