Idrija
Rudnik v Idriji je eden najstarejših rudnikov v Evropi, saj so na tem območju živo srebro nepretrgoma pridobivali od leta 1490. Proizvodnjo so v letu 1977 prekinili zaradi ekonomskih razlogov, čeprav rudišče še ni izčrpano. Leta 1986 so sprejeli sklep o dokončnem prenehanju proizvodnje rude in postopnem zapiranju rudnika. Zaradi specifičnih geomehanskih pogojev je del rudišča ostal odprt in so ga postopoma poplavljali. Del rudnika (Antonijev rov) je prirejen za turistični obisk.Kočevje Leše Nahajališče rjavega premoga na Lešah so odkrili na začetku 19. stoletja. Premogovnik je preskrboval prevaljsko, kasneje pa tudi ravensko železarno. Sredi 19. stoletja je bil premogovnik z največjo proizvodnjo premoga na Slovenskem. Kljub temu, da je premogovnik uradno prenehal delovati leta 1935, so rudarji premog kopali še nadaljnja štiri leta. Celotno nahajališče premoga na Lešah danes spada med naravne geološke spomenike. Mežica Svinčevo rudo so pod Peco izkopavali že Rimljani. Intenzivno so jo začeli izkoriščati po napoleonskih vojnah na začetku 19. stoletja. Leta 1874 so začeli pridobivati tudi cink. Rudišča so se raztezala na površini 64 km2. Skupna dolžina rovov je znašala 1000 km. V rudnik so vstopali skozi 265 vhodov. Najvišji rovi so bili na višini 2060 m, najnižji pa na 268 m. Podljubelj Rudnik Sv. Ana – Podljubelj so izkoriščali med leti 1557 in 1902. V njem so nekdaj kopali živosrebrovo rudo, imenovano cinabarit. Ob rudniku je nekaj let delovala tudi topilnica. Sečovlje Premogovnik črnega premoga Sečovlje je deloval med leti 1937 ter 1970, ko so ga zaradi nerentabilnosti zaprli. Segal je do 320 m pod morsko gladino. Nahajal se je v neposredni bližini Sečoveljskih solih, zaradi česar je pogosto prihajalo do ugrezanja solnih polj. so bile naše največje rudišče železove rude. Senovo Nahajališče rjavega premoga v Senovem so odkrili že v 18. stoletju. Izkoriščanje premogovnika se je začelo leta 1796. V 200-letnem obratovanju je bilo odkopanega 11,7 milijona ton premoga. Od leta 1995 so omejevali izkop in ga leta 2010 dokončno zaprli. V osnovni šoli Senovo je urejen premogovniški muzej. Trbovlje Premogovnik rjavega premoga Trbovlje je pričel obratovati leta 1804. Poleg Trbovelj sta se v Črnem revirju v 19. stoletju razvila tudi premogovnika Zagorje in Hrastnik, ki so skupaj oskrbovali Južno železnico (proga Dunaj - Trst) z gorivom. V sodobnem času je bila osnovna dejavnost pridobivanje premoga za potrebe Termo elektrarne Trbovlje. Leta 2000 se je začel postopek zapiranja premogovnika. Leta 2014 so etapno prostorsko sanacijo površin in celotno razvojno prestrukturiranje regije zastavili do leta 2018. Velenje Velenjski premogovnik deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov. Če bi ves odkopani lignit naložili na vagone, bi kompozicija vlaka dvakrat obkrožila Zemljo. Prve omembe nahajališč segajo v 18. stoletje, prva vrtanja v leto 1875, prvo jamsko odpiranje pa v leto 1887. Danes je celotna količina odkopanega velenjskega lignita uporabljena za delovanjeTermoelektrarni Šoštanj, kjer iz letne odkopane količine premoga pridobijo eno tretjino električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Žirovski vrh Raziskave nahajališča uranove rude so se na Žirovskem vrhu izvajale med leti 1960 in 1989. Podzemni del rudnika in vsi zunanji rudniški objekti so bili zgrajeni do leta 1984, pridobivanje uranove rude pa se je začelo v letu 1982. Redna proizvodnja je potekala do junija 1990. Leta 2005 so rudnik dokončno zaprli. Vhod v jamo so zasuli, tako da vstop ni več mogoč. (Vir: egradiva.gis.si, www.muzej.rlv.si)
|
||||
|
||||